FOTO: S spominsko konferenco počastili pomursko akademičarko dr. Cvetko Hedžet Tóth

V Dvorani Pomurske gospodarske zbornice Murska Sobota je v četrtek, 28. oktobra 2021, potekala Skupna spominska konferenca v spomin pomurski akademičarki dr. Cvetki Hedžet Tóth.

Predstavniki organizacij in ustanov, Pomurske akademije PAZU, Mestne občine Murska Sobota, Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, Evangeličanske cerkvene občine Murska Sobota in Zveze združenj borcev za vrednote NOB so sklenili in pripravili skupno spominsko srečanje prijateljev, sodelavcev, kolegov iz domačega, prekmurskega in širšega v spomin pomurski akademičarki dr. Cvetki Hedžet Tóth. Za dan pa so izbrali njen rojstni dan, ki bi bil 28. oktobra. Žal pa jih je pred letom nazaj zapustila. Pomurska akademičarka dr. Cvetka Hedžet Tóth se je rodila leta 1948 v Razkrižju. Vse življenje je bila razpeta med svojo rodno pokrajino Prekmurje in svojim delovnim mestom v Ljubljani, znana pa je bila kot strastna in glasna predavateljica, ki je želela, da slušatelji tudi razumejo filozofijo. Bila je tudi redna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bila je avtorica člankov, študij ter sedmih daljših filozofskih knjig, med katerimi so tudi Demaskirajoče tendence (2018), Metafizika čutnosti (1998) ter Med metafiziko in etiko (2002). Zadnja leta je redno objavljala prispevke v Svobodni besedi, glasilu ZZB ta vrednote NOB Slovenije, saj je izhajala iz zavedne partizanske družine, na vse bolj pozabljene vrednote iz NOB pa je opozarjala s filozofskega vidika, so o njej zapisali pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Med drugim je sodelovala tudi s hebrejsko univerzo v Izraelu in nemškima univerzama v Münchnu in Regensburgu. 

Pomurski akademik dr. Mitja Slavinec je zbrane v uvodu pozdravil ter predlagal, da jo počastijo z minuto molka. Povedal je, da je bila pom. akad. dr. Cvetka Hedžet Tóth ena izmed ustanovnih članic PAZU, katera je z njenimi načelnimi izjavami in zahtevami zagovarjala potrebo po novem utemeljevanju etike, obnovljenem dojemanju stvarnosti in spodbujanju rasti življenja znotraj svetovne biti. Letos pa mineva skoraj 20 let od tega, odkar so se dobili na konferenci Pomurske akademije in od takrat je bila pom. akad. dr. Cvetka Hedžet Tóth, vedno njihov aktivni član. Poudaril je, da ne bo nikoli pozabil, ko je poslala članek za konferenco in ga vprašala "Ali sem bila zlata ptička?". To je pomenilo, da naj bil bila prva, ki je oddala svoj članek, kar je kazalo na njeno angažiranost pri sodelovanju s PAZU. In čeprav je bila zelo aktivna v Ljubljani, bila je senatorka, tudi družbeno angažirana in zelo aktivna na znanstvenem področju si je vedno vzela čas in se zavzela za Pomursko regijo. Njen angažma pa je segal že 60. leta, v njene študentske čase, ko so s polnim žarom zagovarjali tisto, kar je prav in da delajo v pravi smeri.

Župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek je nato predstavil sodelovanje pom. akad. dr. Cvetke Hedžet Tóth z Mestno občino Murska Sobota, pri čemer pove, da so dobro sodelovali. Predvsem pogosta tema je bila tovarna Mura. Ob tem pa bolj kot to sodelovanje poudari njegov odnos z akademičarko. Pove, da je imel srečo, da jo je spoznal. Omenil pa je prigodo, ko sta se spoznala leta 2014, in je prevzel prvi mandat. Z velikim navdušenjem jo je poslušal, vendar pa je bila iz srečanja v srečanje bolj ostra, bolj kritična in vedno bolj neposredna. Za vedno pa bo mu ostala v spominu in bo do nje občutil vedno veliko spoštovanje. Predvsem pa se je bo spominjal, kako se pelje po Murski Soboti na kolesu, s sončnimi očali in s kapo s šiltom.

Marjan Šiftar je nato poudaril delo pom. akad. dr. Cvetke Hedžet Tóth v dr. Šiftarjevi fundaciji, kjer so dobro sodelovali, ker so jih povezovale skupne vrednote. Saj je filozofinja prepoznavala polno skladnost s svojim prepričanjem in s svojimi vrednotami. Doda, da ju je povezovala posebna vez in bila je tudi njuna pogosta tema pogovorov, to sta bila njuna pokojna strica, ki sta skupaj prenašala grozote 2. svetovne vojne in skupaj končala tudi svoji življenjski poti. Omeni pa še, da je vedno spodbujala svoje študente, da so končali svoje dodiplomske in podiplomske študije in tudi njega je spodbujala, da konča svoj doktorski študij. 

Mag. Leon Novak pa povedal nekaj o delovanju pom. akad. dr. Cvetke Hedžet Tóth v evangeličanskih medijih. Pove, da je dolga leta sodelovala z Evangeličansko cerkvijo in z njenimi mediji. Bila je neutrudna sodelavka, ki je skoraj v vsaki številki Evangeličanskega lista, to je mesečnik Evangeličanske cerkve objavljala svoje prispevke, analizirala, komentirala in obelodanila tista dela in tiste pristope in sporočila tistih protestantskih prednikov, ki so bili slovenski javnosti malo manj znani. Njen repertoar prispevkov je zaobjemal teme, misli in razlage, ki jih je črpala iz vodnjaka njene filozofije, teologije ter etike. Poudaril pa je, da je od leta 2007 naprej objavila kar 181 publikacij v Evangeličanskem listu, tako zelo aktivno je sodelovala in prispevala svoje misli v evangeličanskih medijih.

Evgen Emri poudaril vlogo pom. akad. dr. Cvetke Hedžet Tóth v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB. Pove, da je prihajala k njim v pisarno in ona je bila "naša" Cvetka. Z njo so se pogovarjali o vseh mogočih stvareh. Doda, da je poudarjala vrednote NOB Slovenije, saj je izhajala iz zavedne partizanske družine, na vse bolj pozabljene vrednote iz NOB pa je opozarjala s filozofskega vidika, kar je bilo tudi zapisano pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.  Pove prigodo, kako jo je spoznal preko svoje mame, ko je vedno vprašala, kako je njegova mama in edina, ki je prišla na obisk, ko je to obljubila. Doda, da je vedela, da se ji biološka ura izteka, saj si je zadala, da mora končati in izdati knjigo. Nato je prebral še zadnje želje pokojnice.

Pomurski akademik dr. Tadej Pirc nato pove nekaj o angažirani filozofiji pom. akad. dr. Cvetke Hedžet Tóth. Poudari, da je v njenem življenju nastalo več kot 100 znanstvenih člankov ter na stotine drugim prispevkov. Njegov odnos z njo je bil ta, da ga je spremljala v času študija ter da je bila med študenti zelo priljubljena in znana kot zelo strastna predavateljica in ena osrednjih osebnosti na oddelku. Pove pa, da ga je spodbujala tako, da naj napiše vsak dan samo eno stran na dan, ali to vsak dan. Doda pa, da se tega na žalost ni držal. Za vedno pa mu bodo ostali v spominu njuni telefonski pogovori, saj so se vedno začeli nekje na sredini v stavku, kar direktno pri sami zadevi. Rada je bila konkretna in neposredna, pogovor pa vedno končala z nekim spodbudnim. Neko zahvalo. 

Tako so se zbrani na skupni spominski konferenci poslovili od ene najbolj znanih pomurskih akademičark, ki je za sabo zapustila bogat opus svojih del, s svojo naravo in delovanjem ter tudi miselnostjo se pa dotaknila mnogih okoli sebe. Njena pronicljiva znanstvena besedila in njeni z globokim in neizčrpnim humanizmom prežeti in družbeno angažirani prispevki pa bodo ostali in spominjali nanjo in njen prispevek k družbi.

Več fotografij v spodnji galeriji ...