Reka Ledava se je uvrstila med neonesnažene

V sklopu Meseca znanosti se je včeraj zaključil projek Pirati plastike - dajmo Evropa, ki je v enem letu več kot 1.400 učencem in dijakom iz več kot 100 slovenskih šol približal problematiko onesnaževanja s plastiko. Mladi so znanstvenikom pomagali pri vzorčenju mikroplastike v rekah, s katero je onesnaženih več kot tri četrtine analiziranih rek. 

Vodja slovenske piratske misije Mateja Grego iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo je predstavila rezultate analize vsebnosti mikroplastike v 44 analiziranih vzorcih. 75 odstotkov vzorčnih mest je vsebovalo koščke plastike, manjše od petih milimetrov. 

Vodja projekta Pirati Plastike Mateja Gregor iz Morske biološke postaje Piran na uradni predstavitvi: "Zanimanje šol in znanstvenikov je preseglo naša pričakovanja. Istočasno pa smo bili presenečeni, koliko mikro in makro plastike smo našli v naših potokih in rekah. pic.twitter.com/PhCqZvXrSq

— Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (@MIZS_RS) December 8, 2021

Najbolj onesnažene reke

Največ mikroplastičnih delcev je bilo v pretočnem akumulacijskem jezeru med Krškim in Brežicami v Savi, sledijo Sava pri Domžalah, Krka pri Otočcu in Novem mestu ter njeni pritoki, Lahinja v Črnomlju, Sotla pri Bizeljskem, Drava pri Mariboru in pri Staršah, Trojšnica pri Pragerskem in Dravinja v Zrečah, poroča STA.

Reka Ledava se je uvrstila med neonesnažene

Med 32 rekami je bilo neonesnaženih le šest: Pesnica, Rižana, Zacurek, Rupovščica, Tržiška Bistrica in Ledava.

Najpogosteje najden material

Najpogostejši material v rekah je polietilen v obliki filmov, najverjetneje kot posledica razpadlih nakupovalnih vrečk, pakirnih folij in kmetijskih folij. Prisotnost polistirena, ki izvira najverjetneje iz embalaže in gradbenega sektorja, pa so zaznali v bližini mest, na primer v drugem vzorčenju Ljubljanice pri Vrhniki, Gradaščici na Dobrovi in v Dravi pri Mariboru.

"Očitno je, da takšno raziskovalno delo razkriva ključne izzive, ki pa nam kažejo pot do rešitev, ki morajo vključevati tudi sistemske spremembe. Brez mladih piratov plastike, ki so nam v izredno kratkem času posredovali tako veliko število dragocenih podatkov, bi o onesnaženosti naših rek še dolgo lahko le ugibali," je izpostavila Mateja Grego.

Mladi 🇸🇮 Pirati Plastike iz OŠ Valentina Vodnika Ljubljana: Nismo vedeli, da imamo toliko odpadkov v naših rekah. Je pa bilo zanimivo zbirati odpadke za znanstvenike in spoznavati njihovo delo. Hkrati pa smo se naučili, kako škodljiva je plastika in kaj lahko iz odpadkov naredimo pic.twitter.com/BDtSqdwBc4

— Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (@MIZS_RS) December 8, 2021

Mladi so se posvetili tudi večjim odpadkom na brežinah rek devetnajstih večjih mest po Sloveniji, ki se večinoma izlivajo v Črno morje. Podobno kot na naši obali so tudi ob rekah najpogostejši odpadek cigaretni ogorki, med plavajočimi odpadki pa plastenke.

Ministrica @SimonaKustec: "V pogovoru z mladimi Pirati plastike sem videla, kako veliko jim pomeni ta projekt in skrb za čist 🌏. Z veseljem navdušujejo, vključujejo prijatelje in starše. Ta projekt ima velik potencial, saj povezuje z družbeno odgovornostjo vse generacije. pic.twitter.com/rlQPqB5uhx

— Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (@MIZS_RS) December 8, 2021

Foto: arhiv Pomurec