Mlinarstvo Kolenko: »Naša zgodovina sega v leto 1938, ko je dedek imel mlin na reki Muri«

V sklopu projekta Pomurske novice, ki je sofinanciran s strani Ministrstva za kulturo, vam predstavljamo obrt mlinarstva. Ob tem smo obiskali Mlinarstvo Kolenko na Gornji Bistrici, kjer smo se pogovarjali z lastnikom mlina Rolandom Kolenkom.

Mlinarstvo je ena najstarejših obrti človeštva. Na območju Slovenije se prvi mlini omenjajo že v 9. stoletju. V notranjosti so bili lastniki mlinov običajno fevdalni veleposestniki, v Primorju pa so bili lastniki mlinov pogosto mesta. Številni manjši obrtniški in kmečki mlini so mleli le za lastne potrebe.

V starih časih so žita mleli z mlinskimi kamni, z industrializacijo pa se je mlinarstvo začelo bistveno spreminjati. Mlinske kamne so nadomestili valjčni mlini, katerih zmogljivost je nekajkrat presegla prejšnje načine mletja, kar povzročilo propad starih mlinov na kamne in vodni pogon.

Kljub temu pa danes še najdemo mline, kjer meljejo s kamnom. En takih mlinov je tudi na Gornji Bistrici ob glavni cesti Črenšovci - Razkrižje. Mlinarstvo Kolenko ima svoje začetke že v letu 1938, leta 2013 ga je od očeta Antona prevzel Roland Kolenko, že tretja generacija mlinarjev.

»Naša zgodovina sega v leto 1938, ko je dedek imel mlin na reki Muri,« pove Roland in doda, da je mlin na Muri med drugo svetovno vojno zgorel. Po vojni, leta 1948 so nato zgradili nov mlin na lokaciji, kjer stoji še danes. V mlinu se je vse do danes ohranil tudi prvotni mlinski kamen, ki je bil rešen iz Mure.

Mlin je bil do danes večkrat posodobljen z novimi stroji in opremo ter drugačno razporeditvijo. Kot pravi Roland se je mlin vedno prilagajal trgu, tako so s časom začeli delati vedno več produktov.

Obstoječi mlin kmalu ni bil več kos napredku, zato so poleg zgradili nov mlin, kamor so se preselili leta 2000. »Stari del mlina je ostal prazen. Noter so ostali le stroji, ki se niso rabili. Stari mlin je prazen stal šest let,« pove Roland in doda, da so nato leta 2006 po povpraševanju ekoloških kmetov mlin opremili za predelavo ekoloških izdelkov.

»Tako imamo trenutno dva funkcionalna mlina. V starem mlinu imamo ekološko predelavo za svoje potrebe ter za potrebe ekoloških kmetov. Novi del pa je za konvencionalno potrebo,« pojasni Roland.

V mlinu se danes nahajajo luščilci za piro, ajdo, proso, ječmen in oves. Z mlinskim kamnom, ki je ostal v starem lesenem delu, meljejo polnozrnate moke. Valjčni mlin pa uporabljajo za bele moke (pšenično, pirino, kamutovo in ajdovo moko) ter zdrobe.

Mlin se je po besedah Rolanda specializiral bolj na butične stvari. Tako danes predelujejo praktično vse žitarice, ki jih tudi prodajajo pod lastno blagovno znamko »Kolenko«. »Imamo moke, kaše, zdrobe, testenine pa še druge izdelke,« je še povedal Roland.

Več fotografij v spodnji galeriji ...