https://www.nepremicnine.net/oglasi-prodaja/beltinci-dobelska-cesta-2-stanovanje_6598659/
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

INTERVJU

»Zajemata iz bogate zakladnice ljudskega izročila«

Ljutomer, 20.12.2021 ob 6:00  

Marinka Prelog in Selma Franov iz Ljutomera delujeta pod umetniškim imenom Béročka.


Prelogova izhaja iz Razkrižja in je po poklicu vzgojiteljica, poklicno in ljubiteljsko se ukvarja z glasbo, tudi kot glasbena terapevtka. »S Selmo že 30 let prepevava pri Komornem zboru Orfej iz Ljutomera. Najina druženja so pogosto pevska pa tudi prijateljska,« pove.

Franova je jezikoslovka. »Študirala sem ruščino in kitajščino, poleg tega pa govorim še številne druge jezike. Z glasbo se ukvarjam od malega, saj me je pesem spremljala že od otroštva. Igrala sem violino, sedaj pa ljubiteljsko brenkam na kitaro,« pove.

Želja po skupnem ustvarjanju in prepevanju ju je gnala, da poleg zborovskega udejstvovanja zapojeta še v duetu. »Želeli sva peti ljudske pesmi iz domačega okolja, ki jih je v našem okolju vedno manj slišat,« povesta. V letih 2017 in 2018 sta začeli nastopati ob različnih priložnostih predvsem z ljudskim petjem. Leto pozneje je njuno delovanje postajalo vse bolj formalno, za nastope sta potrebovali ime in takrat sta se odločili, da se poimenujeta »Béročka,« s tem imenom danes delujeta pod okriljem Zavoda Herbija Prlekija.

Kaj pomeni Béročka?

Beseda Béročka je tvorjenka dveh besed, pomeni v prgišče sklenjeni roki, s katerima zajemamo sipke snovi. »V razkriškem narečju smo uporabljali besedo béročka kot ljudsko mero, za zajemanje sipkih snovi, to je moke, riža, živalske hrane. Zdelo se mi je škoda, da ta beseda izginja in predlagala sem naj bo najino ime »Béročka,« pove Prelogova. Franova izpostavi, da jima ta beseda pomeni veliko več. »Simbolno zajemava iz zakladnice ljudskega izročila in podajava naprej.« Ko je njuno sodelovanje postalo bolj formalno, sta resno razmišljali o snemanju prleških in prekmurskih pesmi, izvedli sta tudi prvo poskusno snemanje v cerkvici Sv. Ane na Podgradju pri Ljutomeru.

Izdali sta glasbeni album

Poleti leta 2021 je izšla knjižica z zgoščenko Ljubav se ne trži kot prvi album glasbenega projekta zbiranja, snemanja ter izvajanja ljudskih pesmi iz Prlekije, Prekmurja in Medžimurja. Te tri pokrajine namreč povezujejo številne geografske, zgodovinske in jezikovne posebnosti, ki se v pesmih prepletajo na posebne načine.

Marinka in Selma sta izbrali 24 pesmi z ljubezensko tematiko, ki ljubezen opevajo skozi oči ženske. Glasbeni album, ki nosi naslov Ljubav se ne trži, odlikuje poleg čiste, občutene interpretacije ljudskih pesmi treh sosednjih panonskih pokrajin, tudi skrbno pripravljena spremna knjižica z več kot 60 stranmi. Vsaki pesmi sta poleg spremnih besedil posvečeni še dve strani, kjer najdemo besedilo in notni zapis z dodanimi akordi. Ob notnem zapisu so natisnjene tudi QR kode, ki omogočajo predvajanje in poslušanje pesmi na mobilnih napravah. Poleg tega so zaradi narečja in tujega jezika določene besede dodatno razložene, prevedene, vsaka od pesmi pa vsebuje tudi opombo, ki nas poduči o izvoru pesmi ter dodatno obrazloži njen pomen.

»Pri nastajanju albuma, zbiranju materiala, snovanju knjižice in oblikovanju sta poleg Marinke in Selme ključno vlogo imela tudi Dušan Prelog in Daniel Gajšt, pri snemanju, montaži in masteringu Silvester Žnidaršič in pri produkciji Peter Slanič. Slikarka prleškega rodu Katja Sudec je dovolila uporabo njene slike z naslovom Poljubila sem volka in bilo mi je všeč, spremno besedo h knjižici pa je napisal dr. Miran Puconja,« povesta.

V novembru sta Selma in Marinka za Prvi program Radia Slovenija posneli enourno predstavitveno oddajo v sklopu oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pesem »Obljubil ti z menoj si venčeke plesti« je bila izbrana kot letošnja slovenska predstavnica v projektu novoletne glasbene voščilnice Zveze evropskih nacionalnih radijskih postaj. Glasbeni projekt se nadaljuje in sicer je posvečen prleškim oziroma v Prlekiji zapisanim ljudskim pesmim, tako kot so se na tem področju pele. V ta namen sta že začeli sodelovati z Glasbenonarodopisnim inštitutom na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, kjer imata možnost raziskovati materiale v njihovi bogati knjižnici ljudskega izročila.

 

    Fotogalerija