https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/578/1033/CENTER_ZA_DRUZINE_MURSKA_SOBOTA

INTERVJU

Aleš Ropoša: »Ideje za ustvarjanje lastnih del zajemam iz resničnega življenja«

07.12.2021 ob 6:00  

V okviru projekta Pomurske novice, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo, vam predstavljamo pisatelja Aleša Ropošo.

https://www.pomurec.com/vsebina/65904/Unovci_turisticni_bon_in_prejmi_darilni_bon

Aleš Ropoša je delovni terapevt iz Trdkove na Goričkem, ki v svojem prostem času piše prozo, pesmi in dramska besedila. Oktobra 2020 je pri založbi Volosov hram izšla njegova prva knjiga Novo upanje, ki vsebuje kratke zgodbe, junija lani pa še pesniška zbirka Planet Goričko.

1. Kako je potekala vaša ustvarjalna pot?

Lahko povem, da se je vse skupaj začelo s prostimi spisi v osnovni šoli pod budnim očesom učiteljice slovenščine in knjižničarke v osnovni šoli. Pri urah slovenščine smo pisali tudi za literarne natečaje, za svoje spise sem že takrat prejel nekaj nagrad, bilo je tudi nekaj objav v občinskem glasilu, kar me je spodbudilo k temu, da sem ustvarjal naprej. V sedmem razredu sem se samoiniciativno pridružil ustvarjanju šolskega glasila in tam ostal vse do konca, »blažen med ženami«, če se lahko nekoliko pošalim, saj so bila v novinarskem krožku večinoma dekleta, jaz pa edini fant. Ključnega pomena pri vsem tem pa je bilo, da sem že od takrat, ko sem se naučil brati, veliko bral in sicer od otroških detektivk, klasikov do sodobnejših romanov.

V času šolanja na srednji zdravstveni šoli v Rakičanu sem se kar precej ukvarjal z moderatorstvom. Imel sem priložnost povezovati šolske proslave in oddaje na šolskem radiu, povezoval sem maturantski ples, dve leti sem bil tudi urednik šolskega literarnega časopisa. V tem času sem začel pošiljati svoja prozna in pesniška dela na razne literarne natečaje. Zadnje leto je prišlo do dveh objav v literarnem zborniku, bil sem povabljen na svoj prvi literarni nastop, prebral sem odlomek zgodbe Posadila je mati dve vrbi žalujki ob vhodu v domači vrt v prekmurskem narečju, kar je bila prijetna spodbuda za naprej.

V času študija ni bilo veliko časa za ustvarjanje, sem pa tu in tam napisal kako pesem in jo delil na družabnih omrežjih, da sem preveril odziv. V nekem trenutku navdiha sem se spet lotil sodelovanja na literarnih natečajih (leto 2017). Prejel sem nekaj nagrad, med njimi bi izpostavil knjižno nagrado za kratko zgodbo Šah mat ali Ban je mrtev na Zletu literarnih zavetnikov pri Sveti Trojici, organizator natečaja je bil KGD Reciklaža. Zgodba govori o delovni terapiji v domu starejših občanov, vključeni so šahovski motivi. Črtica Poroka dveh sestra je oktobra 2017 prejela priznanje za najboljši zapis z etnološko vsebino na IV. literarnem natečaju Pišimo skupaj: Poroka, ki ga je organiziralo Društvo animatorjev Norma 7 iz Ajdovščine. Leta 2017, 2018 in 2019 sem se uvrstil na regijsko tekmovanje mladih literatov Urška za SV Slovenijo, na Ptuju smo imeli literarno delavnico pod vodstvom priznanih pesnikov in predstavnice revije Mentor. Za kratko zgodbo Bazen sem prejel knjižno nagrado. Literarni natečaj je avgusta 2018 razpisala knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje in časopis Sr(e)čno Trbovlje. Lahko omenim še sodelovanje pri projektu Literarna Krpanka, literarnem fanzinu Kulturnega centra Maribor, v okviru katerega smo pesniki, ki smo sodelovali pri tem projektu, za svojo pesem posneli recitacijo pesmi. Video je bil objavljen na YouTube, sam sem sodeloval dvakrat v letu 2019 in 2020 s pesmima Fantazije in Marioneta. V letu 2020, žal pretežno zaznamovanem s koronavirusom, je pri založbi Kulturni center Maribor izšel zbornik fanzinov Literarna Krpanka (2013 – 2020), v njem sta objavljeni omenjeni pesmi. Ponosen sem tudi na sodelovanje na natečaju za izvirno slovensko podoknico, s pesmijo Temna noč sem se uvrstil med najboljših sedem finalistov in bil s strani organizatorjev povabljen na literarni nastop na letnem odru v Rušah pri Mariboru konec avgusta 2018. Nastop ni bil golo recitiranje, moral si se »dokazati« pred dekletom, ki te je ob koncu recitacije bodisi »sprejelo« ali »zavrnilo«. Glavno besedo pri izboru najboljših pesmi je imela seveda strokovna komisija.

Leta 2019 sem imel javni nastop na Tednu ljubiteljske kulture v galeriji Mozaik v Murski Soboti, temu pa je sledilo še nekaj drugih povabil na javne nastope, ki sem se jih z veseljem udeležil. Moram pa priznati, da mi manjkajo nastopi na literarnih večerih in prireditvah v zadnjih dveh letih, ko naša življenja, predvsem, kar se tiče javnih prireditev, omejuje COVID-19.

Oktobra 2020 je izšla moja prva zbirka kratkih zgodb Novo upanje pri založbi Volosov hram, v katerem je na 182 straneh zbranih 17 kratkih zgodb, ki sem jih napisal v preteklih letih, med njimi je tudi nekaj nagrajenih na literarnih natečajih. Zgodbe se lokacijsko izmenjujejo med Prekmurjem in Ljubljano. Zgodbe v knjigi so razdeljena v tri tematska poglavja. V prvem so zbrane zgodbe o odraščanju v manjšem podeželskem kraju, prvih ljubeznih in hlepenju po poljubih, šolskih boji med vrstniki, najnovejše so tri koronske zgodbe, ki so nastale v času prvega vala epidemije (marec – maj 2020). V drugem poglavju kratkih zgodb bralce odpeljem na ekskurzijo dveh zakoncev v Prago, opišem izkušnjo animatorja ob reševanju kopalca iz bazena … V eni izmed zgodb dispečer na regijskem centru za obveščanje v Ljubljani v nočni izmeni podoživlja spomine na otroštvo v Prekmurju. Zadnje tematsko poglavje zaokroža božična zgodba, preko treh protagonistov se 24. decembra splete šopek predprazničnih dogajanj s srečnim koncem v našem glavnem mestu.

Na prvi poletni dan leta 2021 je prišel na svet še moj pesniški prvenec Planet Goričko. Izšel je pri založbi Kulturni center Maribor. Na 155 straneh je zbranih 72 pesmi, nastajale pa so v obdobju enajstih let (2010 – 2021). Zbirka je razdeljena na 7 vsebinskih sklopov: Prekmursko – porabski stihi (7 pesmi), Impresije iz narave (8 pesmi), Umetelni dotik (6 pesmi), Otroška igra besed (18 pesmi), Amorjeva puščica (18 pesmi) in S satirično ostjo (15 pesmi). Bralci si lahko knjigi izposodijo v knjižnicah ali kupijo preko spleta na strani založbe (Zavod Volosov hram in Kulturni center Maribor).

Bilo je že tudi nekaj medijskih odzivov. Poleti 2019 sem bil gost na radiu Murski Val v rubriki Intervju. Nekaj mojih literarnih nastopov so zabeležili posamezni spletni mediji. Po izdaji knjižnega prvenca Novo upanje sem bil povabljen v literarno oddajo soboškega MIKK – a. To gostovanje mi bo ostalo v trajnem spominu, 6. januarja 2021 sem se v oddajo vklopil preko aplikacije ZOOM od doma, oddaja pa se je neposredno prenašala preko družabnega omrežja Facebook in je na voljo za ogled na spletnem portalu YouTube. O izdaji proznega prvenca sta pisala časopis Vestnik in Porabski tednik, gostoval sem tudi v oddaji radia Monošter.

Januarja 2021 sem prejel vabilo za izdajo pesniškega prvenca s strani založbe Kulturni center Maribor. Rezultat našega sodelovanja je Planet Goričko. 6 oktobra 2021 sem bil drugič gost oddaje Splet besed, tokrat v živo v studiu, v sklopu katere sem imel možnost predstaviti Planet Goričko in prebrati nekaj pesmi iz zbirke.

Pišem seveda izključno v svojem prostem času, moja glavna prioriteta je posvečena poklicni poti. Tako večkrat ustvarjam zjutraj ali pozno zvečer, odvisno od delavnika. Ampak glede tega se nimam kaj pritoževati, rad zagrabim za vsako delo, ki mi ga ponudijo in se učim novih stvari. Naš profesor na srednji zdravstveni šoli je nam, dijakom rad govoril, da je življenje delovni dan. V letu 2020 sem zaključil s pripravništvom za delovno terapijo (leta 2019 sem diplomiral na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, smer delovna terapija) in uspešno opravil strokovni izpit na Ministrstvu za zdravje, trenutno pa sem zaposlen kot osebni asistent. Aktiven sem tudi kot prostovoljni gasilec.

2.Od kod črpate ideje za ustvarjanje svojih del?

Ideje oziroma snov za ustvarjanje lastnih del zajemam iz resničnega življenja, iz vsega, kar se dogaja okrog mene, iz filmov, iz knjig, ki sem jih prebral, zgodovine … Poskušam biti čim bolj aktualen, recimo v mojem kratko – proznem prvencu Novo upanje so izšle tri kratke zgodbe, ki obravnavajo konkretne situacije ljudi v času epidemije – družina na vasi, nogometaš v karanteni, študent v Ljubljani.

Seveda je potem, ko zapišem osnutek, treba vsako idejo »literarno obdelati«. Včasih preteče veliko časa, preden se ideja, zapisana na listu papirja »spremeni« v končno obliko, ki bi jo rad kot avtor in bralec sam prebral. Na tem mestu bi se rad zahvalil mnogim mentorjem na literarnih delavnicah in profesoricam slovenščine, ki so mi svetovali, kako naprej in pridno popravljali moje napake, ko sem ga kje »pokronal«. Kadar ne vem, kako naprej, besedila pošiljam ali pokažem drugim, bolj izkušenim, ki se ukvarjajo z literarno dejavnostjo. V pomoč so mi tudi uredniki na založbah ali uredniki posameznih zbornikov.

Pri ustvarjanju pazim, da zamenjam imena in kraje, ker v nasprotnem primeru lahko hitro pride do zamere. Večkrat grem čez tekst in popravljam lastne napake. Včasih se komu, ki mi je pomagal, zahvalim tako, da po njem poimenujem lik v zgodbi, seveda pa ga v tem primeru vprašam, če mi to dovoli. Za mojimi zgodbami leži kar precej raziskovalnega dela, sploh, če je govora o dogodkih, ki so se zgodili daleč nazaj …

3. Pišete pesmi, prozo in tudi dramska besedila. Katera pa je vaša najljubša zvrst?

Doslej sem imel kar nekaj obdobij, ko sem menjaval zvrsti. V nekem obdobju proza, v drugem poezija, v tretjem dramatika. Zanima me žanrska literatura, v kratkih zgodbah se lotevam kriminalne tematike, znanstvene fantastike, socialnih zgodb, zgodb, ena izmed kratkih zgodb v prvencu Novo upanje je po tematiki gledano, božična zgodba s kančkom črnega humorja. Blizu mi je tudi zgodovinska tematika, recimo v zgodbi Posadila je mati dve vrbi žalujki ob vhodu v domači vrt bodo bralci izvedeli tudi nekaj lokalne zgodovine, konkretno iz občine Kuzma.

Nastanek samih zgodb/pesmi/ dramskih iger je zelo različen, za njih je lahko začetna vzpodbuda razpis za literarni natečaj, pogovor med ljudmi, odlomek prebrane knjige, vest v časopisu …

Privlači me format kratke zgodbe, če pa me liki in dogajanje v zgodbi potegnejo naprej, pa iz tega hitro nastane kaj daljšega … Tu se prepuščam navdihu.

Že nekaj let redno objavljam v Stopinjah in Porabskem koledarju in v različnih zbornikih posameznih literarnih natečajev.

4. Kaj vam predstavlja literatura?

Literatura mi predstavlja odklop od vsakdanjega sveta, po eni strani sprostitev, po drugi strani pa tudi odgovornost do bralcev. Ni vseeno, kaj napišeš, zato svoja dela pred javno objavo vselej zaupam še komu (profesorjem slovenščine, urednikom …), da preberejo in povejo svoje mnenje. V veliko pomoč mi je tudi družina.

5. Kaj radi berete?

V zadnjih letih sem zaradi študija in iz poklicnega interesa prebral precej strokovnih knjig s področja delovne terapije in zdravstvene nege, nasploh pa poskušam čim bolj slediti aktualnim tematikam, spremljam pa tako slovensko knjižno produkcijo kot tujo. Večkrat mi domači ali prijatelji svetujejo »preberi knjigo, tole je top!«, sploh, če gre za uspešnico. Od slovenskih avtorjev zadnjih let, ki so se me dotaknile, bi izpostavil Belo se pere na devetdeset avtorice Bronje Žakelj, serijo kriminalk avtorja Tadeja Goloba z glavnim junakom Tarasom Birso, avtobiografijo pisatelja Slavka Pregla Srajca srečnega človeka, kot športni navdušenec pa ne morem mimo knjige Čistka desetka avtorja Slavka Jeriča in biografije rokometaša Uroša Zormana Tako kot sem rekel avtorja Lojzeta Grčmana. Rad berem zgodovinske romane, na tem mestu bi omenil avtorico Mimi Malenšek, ki je napisala vrsto biografskih romanov (Trubar, Prešeren, Jacob Gallus, čebelar Anton Janša, pa o pomladi narodov leta 1848). Na moji knjižni polici so tudi domači pripovedniki klasiki kot so Josip Jurčič, Ivan Tavčar, Miško Kranjec in France Bevk, od pisateljev svetovne literature, ki jih rad prebiram, pa bi omenil Hemingwaya, Tolstoja, Jaroslava Haška z Dobrim vojakom Švejkom, poleg njega še dva sodobna češka avtorja Michala Viewegha in Petro Soukupovo … Dobra novica za vse nas knjižne navdušence je, da knjižnih naslovov ne bo nikoli zmanjkalo …

6. Kakšni so vaši načrti za naprej?

V načrtu je javna predstavitev obeh knjig, ki sta zaradi aktualnega stanja s COVID-19 zaenkrat ostali brez javne predstavitve v domačem kraju. V bodoče bi si želel več povabil na literarne večere. Želel bi si publike in odzivov na pisanje, tudi kakšno literarno kritiko. Razveselil bi se tudi kakšnega povabila za moderiranje kulturnih dogodkov.

Kar se tiče samega ustvarjanja, se zadnje čase spet bolj posvečam prozi. V nastajanju je nekaj kratkih zgodb, pripravljam pa tudi več daljših povesti. Ko bodo zadeve dozorele, bo čas za sodelovanje na literarnih natečajih, seveda pa si želim še kakšne priložnosti za izdajo knjige. Ampak s tem se ne mudi nikamor, raje »dam času čas«, da nastane kaj pametnega …

Foto: osebni arhiv

    Fotogalerija