Avtobusni promet Murska Sobota pričakuje odziv na pritožbo o izboru linijskih prevoznikov

 Avtobusni promet Murska Sobota se je s sporočilom za javnost odzval na izbor koncesionarjev za linijske avtobusne prevoznike.

Avtobusni promet Murska Sobota (AP MS) je vložil zahtevek za revizijo izbora koncesionarjev v za linijske avtobusne prevoznike Ministrstva za infrastrukturo, po katerem naj bi linijske avtobusne prevoze v naslednjih 5 do 8 letih izvajala le dva ponudnika, Nomago in skupina Arriva. Ob tem pričakujejo tudi odziv pristojnih organov, vključno z Javno agencijo RS za varstvo konkurence (AVK), saj gre po njihovem mnenju za enaka protipravna dejanja, kot jih je agencija pravnomočno ugotovila že pri neuspelem razpisu leta 2010, pri katerem sta si omenjena prevoznika s kartelnim dogovarjanjem poskušala nezakonito razdeliti trg avtobusnih linijskih prevozov ter s tem izključiti konkurenco.

Ker skupini Arriva ni uspelo prevzeti soboškega podjetja, še zadnjega večjega prevoznika, ki je nepovezan z dvema največjima prevoznikoma in je sposoben samostojno opravljati prevoze za pomursko regijo, je po mnenju AP MS na zadnjem razpisu ubrala način, s katerim bi konkurenta izrinila s trga, pri čemer je izrabila prevladujoč položaj na trgu.

Dejstvo je, da je prevoznik Arriva oddal najcenejšo ponudbo za opravljanje prevozov za pomursko regijo. Ponudil je 1,80 evra za prevoženi kilometer. Pri tem je bila ponujena cena Arrive za vsa druga območja po državi (z izjemo obalno-kraškega, kjer je bila 1,94 evra) enotna, in sicer 1,95 evra za kilometer. Ponujena cena AP MS za Pomurje je bila 1,94 evra za kilometer. Ponudbi Arrive je ministrstvo podelilo vseh 100 možnih točk, ponudba AP MS pa je dobila 94,5 točke, pri čemer je bila razlika le v ceni za kilometer, saj sta oba ponudnika pri drugih merilih dobila vse možne točke.

Pri AP MS so prepričani, da je podjetje Arriva ponudilo dumpinško in predatorsko ceno le za območje Pomurja, saj so stroški delovne sile, goriva, amortizacije in drugi stroški po vsej Sloveniji skoraj enaki, saj vendar živimo v isti državi in nikakor ne velja teza, da je v Pomurju vse cenejše.

Glede na trditve podjetja Arriva, da so ponujeno ceno za Pomurje oblikovali na podlagi analiz ter preteklih dolgoletnih izkušenj ter da je ekonomsko vzdržna, pri AP MS navajajo dejstva, ki to zanikajo. Pri tem se sklicujejo tudi na Analizo trga koncesijskih linijskih prevozov v notranjem prometu v luči izbire koncesionarjev s strani Ministrstva za infrastrukturo RS z dne 29. 3. 2022, ki jo pripravil zunanji strokovnjak ekonomske stroke dr. Aljoša Feldin. V povzetku avtor navaja sedem razlogov, zaradi katerih bi verodostojno pričakovali, da bodo stroški družbe Arriva v Pomurju višji od predstavljenih. Spodnja meja njihovih stroškov, ki naj bi jo pokrivali s ponujeno ceno, bo zagotovo še znatno višja od ponujene cene 1,80 evra na kilometer, z dodatno obravnavanimi elementi pa je to samo še dodatno poudarjeno. »Tako ne moremo zaključiti drugega, kot da je ponudbena cena za sklop 5 – Pomurje – 1,80 EUR/km ne samo neobičajno nizka, ampak da je zagotovo predatorska cena,« ugotavlja analiza.

Tudi primerjava ponudbenih cen na drugih sklopih kaže, da je Arriva za pomursko regijo ponudila izrazito selektivno oblikovano nizko ceno oziroma oderuško ceno z namenom izriniti enega konkurenta s trga. Sicer pa že sama primerjava ponujenih Arrivinih cen za različne sklope kaže, da gre za predatorsko ceno. Zelo očitno je, da Arriva s tako ceno izkorišča svoj položaj na trgu v drugih regijah in z njo financira neobičajno nizko ponujeno ponujeno ceno v Pomurju.

Ker ministrstvo za infrastrukturo ni preverjalo navedb AP MS o neobičajno nizki ceni, ugotavljajo:

- Če je ministrstvo ugotovilo, da je cena 1,80 evra na kilometer res primerna, potem mu je mogoče očitati negospodarno obnašanje – če je na vseh drugih sklopih sprejelo ceno 1,95 evra. Stroški (dela, amortizacije, goriva ...) so po posameznih sklopih precej podobni (kar dokazujejo tudi ponujene/sprejete cene na vseh drugih sklopih).

- V kolikor bi Arriva tudi na drugih ponujenih sklopih ponudila ceno 1,80 evra na kilometer, bi država v celotni Sloveniji na ta način v 5 letih prihranila skoraj 23 milijonov evrov oziroma v 8 letih okoli 37 milijonov evrov. ( če bi tudi Nomago vozil za 1.80€ pa bi skupno privarčevali v 8 letih cca. 64 mil. € ).

- Arriva s ponujeno ceno ne bo zmožna zagotavljati ustreznega kadra, razvoja linij ustreznih podpornih procesov za neposreden stik s potniki in se ustrezno prilagoditi potrebam potnikov, zato bodo potniki prikrajšani zaradi slabše dostopnosti do osnovnih storitev. Javni linijski prevoz pa je dejavnost, kjer mora prevladati javni interes.

V zahtevku za revizijo so opozorili tudi na nepravilnosti v razpisni dokumentaciji, ki je bila po njihovem mnenju prilagojena za večje ponudnike in ni omogočala poštenega konkuriranja, čeprav je šlo za mednarodni javni razpis. Naročnik je bil prek Portala javnih naročil večkrat opozorjen, da so določila razpisne dokumentacije oblikovana v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja in omogočajo, da bosta dva največja ponudnika v celoti pridobila javni razpis, kar se je tudi dejansko zgodilo. Za primerjavo naj omenimo, da je ministrstvo še v letu 2013 imelo sklenjene koncesijske pogodbe za izvajanje linijskih prevozov s 37 koncesionarji (vir: Računsko sodišče).

Zato pri AP MS menijo, da je naročnik oblikoval merila za izbor, ki onemogočajo učinkovito konkurenco, oviral nastopanje tujih ponudnikov na javnem razpisu oziroma ponudnikov s tujimi najetimi vozili, opustil zahteve, ki bi preprečile izrinjanje konkurence in opustil preverjanje neobičajno nizke ponudbe v sklopu ter zato ravnal netransparentno, diskriminatorno, negospodarno na račun javnih sredstev in kršil javnonaročniške predpise. Ponudnik Arriva je z objavo oglasov v medijih, da prihaja v Prekmurje in zaposluje do 100 ljudi dejansko priznal, da za izvajanje prevozov v pomurski regiji nima svojega kadra in ne potrebne infrastrukture. V dopisih javnosti navaja, kako skrbi za zaposlene in jim plačuje vse prispevke, čeprav je iz javno dostopnih podatkov videti, da v času oddaje razpisa ni plačeval svojim voznikom obveznega dodatnega poklicnega zavarovanja. To so obljubili v letu 2022 – šele potem, ko so izgubili tožbe na prvi stopnji.

"Glede na to, da so pri Arrivi tako prepričani v svoj uspeh še pred odločitvijo revizijske komisije, sumimo, da je bil postopek izbire dogovorjen. Če zaradi vsega naštetega ministrstvo ni preverjalo po našem mnenju nedopustne prakse, potem bi to morali storiti drugi organi, med njimi AVK. V nasprotnem se sprašujemo, zakaj take organe oziroma agencije sploh imamo," so v zapisali pri AP MS.