Panvita kot prvo slovensko podjetje pristopilo h kodeks o odgovorni živilski industriji

Podjetje Panvita je kot prvo podjetje v Sloveniji podpisalo trajnostne zaveze, ki jih opredeljuje evropski kodeks ravnanja EU o odgovorni živilski industriji in trženjskih praksah. 

Namen kodeksa je, da se podjetja, ki delujejo na področju proizvodnje hrane, trgovine, promocije, predelave in distribucije ter strežbe združijo na poti k bolj trajnostnemu prehranskem sistemu. Evropska komisija ga je objavila na začetku lanskega julija in je tudi eden prvih rezultatov strategije EU Od vil do vilic in del njenega akcijskega načrta.

V skladu s podpisanim kodeksom o odgovorni živilski industriji želi skupina Panvita, ki letos praznuje 100 let delovanja, kot največja vertikalna veriga v slovenski predelovalni industriji z jasnimi zavezami nadaljevati pot k trajnostni pridelavi hrane za slovenske potrošnike. Ob podpisu kodeksa je izvršni direktor skupine Toni Balažič spomnil, da so sicer na tem področju ogromne korake naredili že v zadnjih v dveh desetletjih.

V tem času jim je med drugim uspelo zmanjšati uporabo fitofarmacevtskih sredstev in umetnih gnojil za več kot 30 odstotkov. "Z vlaganjem v bioplinarno, kogeneracijo in sončne elektrarne danes proizvajamo 27 milijonov kilovatnih ur elektrike, kar pomeni, da smo več kot samooskrbni. Porabimo slabo polovico tega, ostalo pa namenimo ali za oskrbo lokalne skupnosti s toplotno energijo ali pa damo elektriko na trg oziroma uporabimo odpadke kot gnojilo za naše površine," je povedal Balažič.

Da bi zmanjšali odvisnost od vremenskih pojavov, namakajo tudi slabo četrtino njihovih obdelovalnih površin (800 hektarjev). V naslednjih dveh letih pa nameravajo namakalne površine še razširiti, je naznanil Balažič in dodal, da trajnost za njih predstavlja tudi sodelovanje z lokalno skupnostjo. Skupina, v kateri je zaposlenih 800 ljudi, skupno sicer obdeluje 3500 hektarjev površin, predela 20.000 ton mesa ter sodeluje z več kot 2000 lokalnimi kmetijami.

Izvršni direktor je predstavil tudi zaveze do leta 2030, ki so jih v skupini oblikovali v ta namen. Med temi je omenil znižanje emisij toplogrednih plinov za 40 odstotkov v procesu proizvodnje hrane, povečanje obsega prodaje trajnostno predelanih surovin na vsaj 90 odstotkov, na vsaj 75 odstotkov povečati pakiranje izdelkov v reciklirani embalaži, znižati porabo vode in izboljšati sestavo živil v skladu s smernicami za zdravo in trajnostno prehrano ter skrb za dobrobit živali.

Podpis sta pospremili tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše in direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc. Jug Jerše je ob item zrazila zadovoljstvo, da je v Sloveniji prisotno močno zavedanje o pomenu trajnostne pridelave hrane, še posebej v luči podražitev osnovnih surovin, energentov, mineralnih gnojil in embalaže. 

"Prav je, da takšna podjetja, ki so nosilci razvoja, vlečejo za sabo tudi manjša podjetja, skrbijo za njihov ekosistem in jim dajejo delo," je poudarila Tatjana Zagorc in dodala, da bodo trajnostne zaveze ponesene po celotni vertikali nazaj in naprej do potrošnika in nazaj do pridelovalcev. 

Foto: Panvita