Judita Hahn Kreft, igralka, ki so jo imeli kritiki in gledalci radi

Judita Hahn, poročena Kreft je igralka, ki so jo imeli kritiki, poročevalci in ocenjevalci radi in bo ostala zavedno v spominu gledalcev in kolegov.

Igralka Judita Hahn poročena Kreft se je rodila 16. septembra 1926 v Murski Soboti. Judita Hahn Kreft je izhajala iz murskosoboške judovske družine Hahn. Leta 1944 je bila deportirana v taborišče Auschwitz. Po vojni je leta 1952 končala študij igre na AGRFT v Ljubljani. Diplomirala je leta 1977. Ves čas, do svoje upokojitve leta 1984, je bila članica Mestnega gledališča ljubljanskega.

FOTO: Wikipedija: Judita Hahn v drami Steklena menažerija leta 1953.   

Njen igralski opus sestavlja 98 vlog najrazličnejših zvrsti v prav toliko uprizoritvah. Občinstvu se je prvič predstavila leta 1952 v vlogi Zore Anderlićeve v delu Karolina Reška v režiji Jožeta Tirana.V Mestnem gledališču ljubljanskem je odigrala vrsto karakternih ženskih vlog, med drugim Kasandro v Trojanske vojske ne bo Jeana Giraudouxa, Marjutko v Baladi o poročniku in Marjutki Bratka Krefta, Katarino v Cankarjevi komediji Za narodov blagor in druge.  Sodelovala je v Eksperimentalnem gledališču Balbine Battelino Baranovič, v katerem je odigrala naslovno vlogo v uprizoritvi Thérèse Raquin Émila Zolaja in Ines v Zaprtih vratih Jeana-Paula Sartra.Zraven igranja v gledališču je nastopila tudi v radijskih igrah in TV-dramah ter v filmu Fadila Hadžića Druga stran medalje, v katerem je odigrala glavno žensko vlogo Eve Ružič. Zadnja vloga v njenem igralskem opusu pa je bila vloga Vdove v Petanovi drami Dachauski procesi leta 1988.

Poročena je bila z dramatikom, režiserjem, dramaturgom in literarnim zgodovinarjem Bratkom Kreftom. Leta 1972 je prejela Borštnikovo diplomo za vlogo Julienove matere v igri Jeana Anouilha Ne budite gospe v režiji Mileta Koruna, leta 1978 pa red zaslug za narod s srebrnim vencem. Umrla pa je 25. novembra 2020, vendar bo zavedno ostala v spominu gledalcev in kolegov.

Naslovna fotografija: Tone Stojko (Arhiv MGL).