Papič: »Vrhunske ljudi potrebujemo na vseh področjih znanosti«

Generalna skupščina Združenih narodov je 11. februar razglasila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti.

Po podatkih Statističnega urada Slovenije je bilo konec leta 2020 med prebivalkami in prebivalci Slovenije, starimi do vključno 69 let, 54 odstotkov moških in 46 odstotkov žensk z doktoratom. Med tistimi, ki so naziv doktorica oziroma doktor znanosti pridobili v letih 2019 in 2020, je bilo 56 odstotkov žensk.

Spolna struktura po področjih znanosti pa kaže, da je še vedno delež doktorantk najmanjši pri tehniških in tehnoloških vedah ter najvišji na področju humanističnih ved. »Vrhunske ljudi potrebujemo na vseh področjih znanosti – humanistike, družboslovja, tehnike, naravoslovja, umetnosti, medicine, športa, vendar ravno na področju tehnike in naravoslovja izgubljamo velik potencial, ki ga predstavljajo dekleta,« ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti opozarja minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. »Začne se že pri izbiri študija, kjer še vedno premnogi tehnične in naravoslovne študijske programe povezujejo s fanti. Dokler ne bomo presegli takšnega razmišljanja, bo Slovenija vsako leto izgubila velik potencial v dekletih, ki se ne odločijo za študij na tehničnih in naravoslovnih fakultetah samo zaradi stereotipov, da te niso zanje,« pojasnjuje minister.

Delež žensk, ki se kasneje zaposlijo v raziskovalni sferi je v Sloveniji tako kot v Evropski uniji nižji, sploh pa ostaja nizek odstotek žensk na vodilnih položajih. Po podatkih Statističnega urada Slovenije število raziskovalk v zadnjih letih ostaja približno polovico nižje od števila raziskovalcev.

Povečanje udeležbe žensk na vseh ravneh na področju raziskav in inovacij je strateškega pomena, se zavedamo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Zato si prizadevamo ustvariti raziskovalno okolje, ki dosledno upošteva načela enakih možnosti spolov v znanosti, kar predstavlja temelj za uspešno soočanje z obstoječimi in prihodnjimi nacionalnimi in globalnimi družbenimi izzivi. Raziskovalke imajo na področju raziskav in razvoja pomembno vlogo, zato se na področju znanosti zavzemamo za spodbudno in vključujoče družbeno in raziskovalno okolje.

Enakost spolov in vključevanje načela enakosti spolov v raziskave je tudi ena od prednostnih nalog Evropskega raziskovalnega prostora (ERA). Evropska komisija je z okvirnim programom za financiranje raziskav in razvoja Obzorje Evropa uvedla pogoj, ki določa, da morajo imeti vsi javni organi, raziskovalne organizacije in visokošolske institucije, ki želijo sodelovati na razpisih programa, vzpostavljen načrt za enakost spolov. Načrt naslavlja pomembna področja, kot so enake možnosti spolov pri zaposlovanju in kariernem napredovanju, uravnotežena zastopanost spolov na vodilnih in odločevalskih položajih, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja znotraj organizacijske kulture, upoštevanje dimenzije spola v vsebini raziskav in proučevanje ter ukrepe za preprečevanje nasilja na podlagi spola, vključno s spolnim nadlegovanjem. Privzeta zahteva Obzorja Evrope je tudi vključevanje razsežnosti spola v vsebino raziskav in inovacij. Spodbuja se uravnotežena zastopanost raziskovalk in raziskovalcev, vključenih v projektne skupine.

Slovenija se je v strateških dokumentih s področja znanosti zavezala, da bo odpravljala zakonodajne in druge ovire ter uskladila karierne možnosti z načeli enakih možnosti spolov, izboljšala spolno uravnoteženost v odločanju ter okrepila vidik enakih možnosti spolov v vsebinah raziskovalnih programov in projektov.

Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Foto: Pixabay