Dogodki, ki so najbolj zaznamovali leto 2023

Leto 2023 si bomo v Sloveniji sigurno najbolj zapomnili po katastrofalnih poplavah in plazovih, ki so avgusta prizadeli državo. Neuresničene ostajajo obljube o ključnih reformah, predvsem zdravstva. Slovenija je bila izvoljena v Varnostni svet ZN. V svetu se je nadaljevala vojna v Ukrajini, izbruhnil je konflikt na Bližnjem vzhodu. 

Slovenijo prizadela najhujša naravna nesreča

Slovenijo so 3. in 4. avgusta prizadele silovite poplave in plazovi po obilnem deževju, najhujša naravna nesreča v zgodovini države. Najbolj prizadeta so bila območja Savinjske doline, Gorenjske in osrednje Slovenije, Koroške, Podravja in Pomurja. Vodotoki so marsikje z rekordnimi pretoki odnašali hiše, mostove in drugo premoženje. Zalitih ali poškodovanih je bilo okoli 12.000 stavb, močno poškodovane in prekinjene so bile cestne povezave, pretrgalo je telekomunikacijske, energetske in vodovodne povezave. Umrlo je šest ljudi, številni so za las ubežali najhujšemu. Prebivalci okoli 335 uničenih hiš se bodo morali zaradi nevarnosti novih katastrof preseliti na nadomestne lokacije. Skupna škoda po ujmi, ki poleg neposredne škode obsega tudi sanacijo in obnovo, je bila ocenjena na 9,9 milijarde evrov. Novo obilno deževje je državo zajelo konec oktobra; posebej hudo je bilo v Baški grapi.

Takoj po avgustovski ujmi so stekla intervencijska dela, mnogi so prizadetim pomagali s prispevki in delom, prišla je pomoč iz tujine, evropska sredstva je ob obisku obljubila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Zakon, ki predvideva izvajanje ukrepov do konca leta 2028, naj bi omogočil hitro obnovo in normalizacijo razmer ter postavil temelje za nadaljnji razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče.

Slovenija izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta ZN

Slovenija je bila 6. junija izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta ZN za leti 2024 in 2025. Na glasovanju na Generalni skupščini ZN je dobila 153 glasov, precej več od potrebne dvotretjinske večine, ter prepričljivo premagala Belorusijo v boju za sedež vzhodnoevropske skupine ZN. Kandidaturo je vložila prejšnja vlada konec leta 2021, sedanja pa jo je posvojila. Zunanja ministrica Tanja Fajon je v prvi polovici leta vse svoje napore usmerila v pridobivanje podpore svetovnih držav, zlasti v Afriki. Posledično je Slovenija odprla veleposlaništvo v etiopski Adis Abebi, kjer ima sedež Arabska liga. Čeprav je bil veleposlanik pri ZN Boštjan Malovrh deležen pohval za svoje delo, je vlada poleti sklenila, da bo Slovenijo v Varnostnem svetu zastopal državni sekretar Samuel Žbogar, medtem ko Malovrh ostaja veleposlanik pri ZN. 

Napad Hamasa na Izrael, odgovor slednjega silovit

Bližnji vzhod so v začetku oktobra zaznamovali napadi. Palestinsko teroristično gibanje Hamas, ki nadzoruje območje Gaze, je 7. oktobra navsezgodaj napadlo Izrael. Izraelske varnostne sile je napad presenetil, prvi dan je umrlo okoli 1200 Izraelcev, v glavnem civilistov, okoli 240 so jih pripadniki Hamasa zajeli kot talce. Odgovor Izraela je bil silovit. Premier Benjamin Netanjahu je napovedal uničenje Hamasa, izraelske sile so blokirale Gazo in jo začele napadati najprej iz zraka, nato je sledila kopenska ofenziva. Prebivalci Palestine se niso imeli kam umakniti, saj je bil prehod Rafa z Egiptom zanje zaprt. Do konca decembra je v izraelskih napadih umrlo več kot 20.000 ljudi, od tega več kot dve tretjini otrok in žensk. Izrael se ni oziral na pozive, naj ustavi napade na civiliste, se je pa v drugi polovici novembra ob posredovanju Katarja s Hamasom dogovoril za štiridnevno premirje, med katerim naj bi zagotovili dostavo humanitarne pomoči v Gazo, obenem sta strani sklenili dogovor o zamenjavi talcev, ki jih je zajel Hamas, za Palestince, zaprte v Izraelu. Z decembrom se je premirje izteklo in Izrael je nemudoma nadaljeval napade. Potrebno je omeniti, da je do sporov med Palestino in Izraelom prihajalo že prej. 

Vojni v Ukrajini ni videti konca

Po skoraj dveh letih vojni v Ukrajni ni videti konca. Pozno spomladi so ukrajinske sile začele težko pričakovano protiofenzivo, a do jeseni večjih uspehov niso dosegle in frontne linije se od začetka leta niso bistveno premaknile. Prav tako niso bile uspešne različne mirovne pobude. Rusijo je medtem pretresel junijski upor nekdanjega zaveznika predsednika Vladimirja Putina, vodje najemniške vojske Wagner, Jevgenija Prigožina. Čeprav naj bi se s Putinom pogodil o umiku v Belorusijo, je avgusta umrl v strmoglavljenju letala. Medtem ko Ukrajina ni dobila povabila v Nato, pa je vrh EU decembra sklenil, da lahko začne pogajanja o vstopu v EU. 

Zaradi povečanja migracij vse manj delujoč schengen

Hrvaška je 1. januarja postala članica schengna in na slovensko-hrvaški meji je bil odpravljen nadzor, a le do oktobra, ko se je Slovenija odločila za ponovno začasno vzpostavitev nadzora na meji s Hrvaško, pa tudi z Madžarsko. Nadzor naj bi trajal do junija naslednje leto. Razlog je povečanje števila nezakonitih prehodov meje, ki naj bi bilo posledica prevelike prepustnosti meje med Hrvaško in BiH. Slovenija z uvedbo nadzora znotraj schengenskega območja ni osamljena, temveč ga je novembra izvajalo že 11 držav. Slovenija je večkrat predlagala, da bi mejo z BiH pomagali varovati pripadniki evropske agencije Frontex, a v Zagrebu temu niso naklonjeni. V EU je bil sicer tik pred koncem leta dosežen dogovor o novi migracijski zakonodaji, s katerim naj bi unija celovito uredila upravljanje migracij, v ospredje pa postavlja solidarnost med članicami. Do konca novembra je v Slovenijo nezakonito vstopilo več kot 55.000 ljudi, večinoma iz Hrvaške. Večina jih je sicer državo hitro zapustila, kljub temu so poleti poročali o prezasedenosti azilnih centrov, precej nezadovoljstva je bilo tudi med prebivalci krajev ob južni meji.

Brezposelnost na rekordno nizkih ravneh

Zavod RS za zaposlovanje je zadnje rekordno nizko število brezposelnih zabeležil septembra, ko je bilo v evidenci vpisanih 45.999 brezposelnih. Oktobra se je sicer ta številka zaradi izteka statusov študenta oz. iskalcev prve zaposlitve pričakovano zvišala, a je s 47.232 brezposelnimi še vedno na nizkih ravneh. Tudi novembra se število brezposelnih kljub ohlajanju gospodarske dejavnosti ni bistveno spremenilo. Za ugodnimi številkami se skrivajo tudi izzivi. Delodajalci v nekaterih dejavnostih tako še vedno tarnajo zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile, največ povpraševanja po delavcih pa je v zdravstvu, izobraževanju, gradbeništvu in socialnemu varstvu in predelovalnih dejavnostih. 

Kmetje na ulicah slovenskih mest; ministrica Šinko razrešena

Kmetje so letos z množičnimi protesti opozarjali na številne okoljske zahteve, ki po njihovem mnenju presegajo realne zmožnosti kmetovanja. Zahtevali so predvsem zmanjšanje območij Nature 2000. V luči številnih pokolov drobnice so kmetje letos tudi večkrat pozvali k odstrelu zveri. Kmete sta razburila tudi noveli zakona o zaščiti živali in o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Letos so odmevali tudi številni primeri odpoklicev sadja in zelenjave, pri katerih so odkrili presežene vrednosti pesticidov. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je bila zato tarča kritik, da je njen nadzor hrane pomanjkljiv, potrošnike pa da obvešča prepočasi. To naj bi bil tudi eden od razlogov za razrešitev kmetijske ministrice Irene Šinko.

Iskanje rešitev za težave na področju zdravstva

Od obljub o zdravstveni reformi je bil letos še največji korak storjen na področju preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek z naslednjim letom. Julija sprejetim spremembam zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in zamrznitvi premij dopolnilnega zavarovanja je sledil še predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne, ki ureja premoženjska razmerja med deležniki zdravstvene zavarovalnice, ki so ga poslanci potrdili sredi decembra. Brez prave rešitve medtem ostaja problem predolgih čakalnih vrst. Konec junija sprejeta novela interventnega zakona v zdravstvu namesto za vse prinaša plačevanje po realizaciji le za izbrane storitve. Leto je zaznamovala tudi problematika oseb brez izbranega zdravnika, ki so jo poskusili omiliti z ambulantami za neopredeljene. Sedaj se obetajo ukrepi, usmerjeni le v problematična okolja, poroča STA.

FOTO: Arhiv Pomurec, Reuters