GLOBALNO
Pregledanost žensk v pomurski zdravstveni regiji najmanjša
Evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu, ki ga letos obeležujemo že osemnajstič, je priložnost za pregled podatkov in letošnji so obetavni. Z onkološkega inštituta so sporočili, da je Slovenija na podlagi izjemnih rezultatov, ki jih dosega državni presejalni program Zora, prepoznana kot ena izmed držav, ki lahko med prvimi v Evropi doseže odpravo raka materničnega vratu. Pregledanost žensk je v pomurski zdravstveni regiji najmanjša.
V Sloveniji se že od leta 2015 izvaja Državni program obvladovanja raka, ki povezuje vse deležnike s ciljem zmanjšati breme raka v Sloveniji. Preprečevanje bolezni in zgodnje odkrivanje sta pomembna stebra tega programa. Zaradi odličnega dela vseh, ki sodelujejo v programu ZORA in zaradi zaupanja žensk, ki se na preglede odzivajo, so doseženi odlični rezultati in smo na poti odprave raka na materničnem vratu.
Pregledanost žensk v pomurski zdravstveni regiji najmanjša
Zadnji podatki kažejo, da je pregledanost žensk v ciljni skupini od 20 do 64 let 74,4-odstotna, kar je najvišji odstotek do sedaj. Prvič od vzpostavitve programa Zora je tako pregledanost žensk presegla 70 odstotkov v čisto vseh slovenskih regijah. Najmanjša pregledanost je v pomurski regiji in sicer 71,1 odstotek. Prav tako je pregledanost najmanjša v 32 občinah, med katerimi sta tudi občina Kuzma in občina Hodoš. Pregledanost prvič od vzpostavitve programa presega ciljno vrednost (70 %) v vseh devetih zdravstvenih regijah, najmanjša je v zdravstveni regiji Koper (70,8 odstotkov), Murska Sobota (71,1 odstotek) in Kranj (71,4 odstotke).
Vir: Onkološki inštitut
Preventivnih pregledov se najbolj redno udeležujejo mlade ženske, stare od 20 do 24 let, triletna pregledanost pri njih je 81,6-odstotna. Najslabše se na preventivne preglede odzivajo ženske, stare med 55 in 64 let. Rak materničnega vratu se najpogosteje pojavlja pri ženskah po 50. letu starosti, ki se presejalnih pregledov ne udeležujejo redno. Pri udeleženkah programa Zora v povprečju odkrijejo raka materničnega vratu devet let prej kot pri ženskah, ki se preventivnih ginekoloških pregledov ne udeležujejo.
Svetovna zdravstvena organizacija je program Zora prepoznala kot primer dobre prakse, za kar je Zora decembra prejela tudi mednarodno priznanje. Izbrana je bila kot primer dobre prakse pri preoblikovanju zdravstvenih sistemov, ki se uspešno spopadajo z izzivi 21. stoletja. Svetovna zdravstvena organizacija je o slovenski izkušnji posnela tudi kratek dokumentarni film.
Foto: Pixabay, Zora
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
55in 64 lenobe . 15 min nimate časa za pregled ....
I’m using an online business opportunity I heard about and I’ve made such great money. It’s really user friendly and I’m just so happy that I found out about it. Here’s what I do. For more details visit————————➤ 𝐖𝐰𝐰.𝐁𝐢𝐳𝐖𝐨𝐫𝐤𝟏.𝐂𝐨𝐦
Kaj vas je sram pokazati mednožje z nožnico !?
Že dvajset let govorijo o reformi zdravstva, pa se niče ne zgodi. Kljub verodostojnim zapisom priznanih slovenskih zdravnikov Slovenija vztraja pri socialističnem modelu državnega zdravstva, ki ne zmore več izpolnjevati obljubljeno o vsem dostopnem, brezplačnem in visoko kvalitetnem zdravstvu. V košarico javnega zdravstva stane vse, torej imamo vso pravico do vsega, kot v Švici, le da naše javne finance tega ne zmorejo zagotoviti. Na koncu je tako, da le teoretično imaš pravico do vsega, dejansko pa ne prideš niti do osnovnih storitev. Zadeva se že dolga leta rešuje tako, da se najde krivec, "dvoživka", "zaslužkar", "koruptnež", ki noče delati, ki ustvarja čakalne vrste, da bolj debelo služi popoldan v privatni praksi. Z nezmožnostjo zadostiti pričakovanjem prebivalstva se ustvarja paralelni sistem vedno bolj učinkovite samoplačniške medicine. Zdravniki, ki končajo specializacijo v javnem zdravstvu, se prezaposlijo k zasebnikom, ki jih bolj plačajo, bolj spoštujejo in jim zagotavljajo boljše delovne pogoje. Sprašujemo se, kdo ostane, če mladi odidejo v tujino, uspešni zdravniki srednjih let pa v zasebništvo? Reforma na osnovi zdravega razuma je enostavna, saj ni treba izmišljati toplo vodo, le pogledati čez planke. ZZZS naj končno sprejme, da nismo v socializmu in da solidarnost ima svoje meje. Če se pri zavarovanju avta štejejo malusi in bonusi, zakaj se ne bi pri zdr. zavarovanju. Če kadiš, piješ, se drogiraš, imaš 200 kg,, ješ sladko kljub sladkorni bolezni, opuščaš terapijo piješ še naprej po trimesečnem zdravljenju, pač moraš plačati višjo prispevnino. ZZZS bi moral oblikovati košarico, ki je vzdržna. "Koliko penez, toliko muzike. " 65 letnim možgansko okrnjenim alkoholikom morda res ne bi rabili ponujati presaditev jeter. 85-letnemu napol dementnemu pa morda le ne bi menjavali srčne zaklopke. Tisti, ki bi želeli več, bi se mogli opredeliti za zasebne ustanove oziroma dopolnilno zavarovanje. (Kot na gnilem zahodu) Državno zdravstvo je požeruh. Cene so postavljene tako, da te ustanove preživijo, ne glede na kvaliteto dela. Če je konkurenca v gospodarstvu, ne vidim razloga, zakaj ne bi bilo tudi v zdravstvu. Vsem zdravnikom, ki izpolnjujejo pogoje, bi morali omogočiti sklepanje pogodbe z ZZZS ali drugimi zavarovalnicami. Zagotovo bi veliko zasebnikov ponudilo enako kvaliteto storitev za precej manj denarja, kot državno zdravstvo. Zasedenost enih in drugih bi bil dober pokazatelj kvalitete dela in odnosa do uporabnikov. Ne bi več bilo "če ne je, drugega ne dobi". Zdravniki bi se sami odločali o tem, kje bodo specializirali, kje bodo delali, pod kakšnimi pogoji. Medicinske sestre prav tako. Takšna reforma zagotovo ne bi bila populistična in preveč obljudena, saj bi eni posamezniki ali celo družbene skupine imele občutek, da so prikrajšani za nekaj, vendar bi hitro prišli do spoznanja, da bi dejansko pridobili veliko več, kot imajo sedaj. Spremenila bi se le sistemska krupcija, saj nihče ne krade od sebe. Krasti od države pa v socializmu nikoli ni bila sramota. Pacient v zaporu, ki je zatajil nekaj milijonov Darsovih miljonov je zrevoltiran rekel, saj nisem kradel od vas, ampak od države. Takšna miselnost je še danes na splošno prisotna.
Zakaj pa ene ne dobivamo povabil? Ge se mores napisati na seznam?