GLOBALNO
Obeležujemo Prešernov dan, osrednji slovenski kulturni praznik
Danes, 8. februarja, obeležujemo Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, ko se spomnimo smrti 1849. leta umrlega Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika. Na ta dela prost dan številni muzeji in kulturne ustanove odprejo svoja vrata.
Ta dan je za praznik leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tudi nova država ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.
France Prešeren se je 3. decembra 1800 rodil v kmečki družini v Vrbi na Gorenjskem. Kmetija Prešernovih je bila ugledna, zato so Franceta lahko šolali. Mati si je želela, da bi postal duhovnik. Šolati se je začel leta 1808 pri stricu, duhovniku na Kopanju pri Grosupljem, od leta 1810 pa je obiskoval ljudsko šolo v Ribnici, kjer je bil kot odličnjak zapisan v zlato knjigo. Izobraževanje je od leta 1812 nadaljeval v Ljubljani, kjer je naslednje leto začel obiskovati gimnazijo. Leta 1822 se je vpisal na pravno fakulteto na Dunaju, kar je v družini povzročilo hud spor. Po končanem študiju se je zaposlil kot odvetniški pripravnik.
V Ljubljani se je navezal na profesorja in knjižničarja Matijo Čopa. Leta 1832 je Prešeren v Celovcu komaj opravil sodno-odvetniški izpit. Začel je pisati za zbornik Kranjska čbelica, ki je izšel petkrat. 6. aprila 1833 je Prešeren v trnovski cerkvi zagledal Julijo Primic, hčerko iz bogate ljubljanske družine, in se vanjo zaljubil. Ta neuslišana ljubezen je močno vplivala na pesnikovo nadaljnje življenje in ustvarjanje.
Okoli leta 1837 se je zapletel z Ano Jelovšek, revno služkinjo pri Crobathovih, ki je bila tedaj še mladoletna. Rodila mu je tri otroke – Terezijo, Ernestino in Franca. Zaradi številnih izgub - smrti Andreja Smoleta in Čopa ter poroke Primičeve - je zapadel v krizo in se vdal alkoholu. Leta 1846 so mu končno odobrili prošnjo za samostojno odvetniško pisarno v Kranju. Leta 1848 je zbolel za cirozo jeter. Prešeren je umrl v četrtek, 8. februarja 1849. Pokopali so ga 10. februarja v Kranju.
Pesnikov opus delimo na tri časovna obdobja: mladostno obdobje (1824-1828), zrelo obdobje (1828-1840) in pozno obdobje (po letu 1840). Svoje najboljše pesmi je izdal v Poezijah, ki so izšle leta 1847. Znane so njegove pesmi Povodni mož, Lenora, Ljubezenski soneti, Zabavljivi soneti, Gazele, Sonetni venec, Turjaška Rozamunda, Slovo od mladosti, Krst pri Savici, K slovesu, Nezakonska mati, Neiztrohnjeno srce in slovenska himna Zdravljica, ki jo je napisal leta 1844.
Ob kulturnem prazniku vsakoletno poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji. Poleg osrednje državne proslave na ta dan številne kulturne ustanove po Sloveniji ponujajo brezplačne oglede razstav, predstave, recitale ter ostale dogodke za vse generacije. Kam se lahko na Prešernov dan odpravite v Pomurju, preverite tukaj.
Foto: arhiv Pomurec
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Danes je minilo 40 let od zimskih olimpijskih iger v Sarajevu (takrat Titova Jugoslavija), ko je Jure Franko osvojil medaljo za Jugoslavijo. Mnogo olimpijskih iger je že mimo v teh desetletjih ko so slovenski zimski športniki dfosegli mejnike, vendar se v Sloveniji teh ne spominja nihče, le ta nostalgija po Titovi Jugoslaviji je del kulturne krajine teh titofilov in Jugonostalgikov. V nobeni drugi državi nastlai na krvavem pogorišču itove Juge se ne spominjajo uradno z državniškimi častmi na ta dan na te olimpijske igre, morda le v toliko, da so bile tako kot drugod po svetu tudi tu nekoč olimpijsle igre. Je to največji dosežek slovenske kulture, gojenje spomina na titoisitčno diktaturo in državo v kateri je bilo mnogo omejitev za slovenki narod za njegovo kulturo. Vsebine narodne muzike so se kontrolirale in niso smele biti v skladu s kulturo slovenskega naroda in njegovo samobitnostjo, preteklostjo izvirnostjo. Danes je spomin dneva na smrt pesnika Prešerna, ki je v svojem kratkem življenju doživljal podobne tegobe, nepravičnosti in nepravilnosti kot jih doživlja danes slovenski narod pod titoistično oblastjo. Omejevali so ga, pri ustvarjanju, pri statusu v družbi, saj je bil dobesedno zaničevan in manjvreden kot takratna gosposka katere izročila danes izvaja elita titoisitčne politične in funkcionarske elite v Samostojni Sloveniji. Tudi danes ta titoistična "elita" na zahrbtni hinavski način omejuje sposobne pri ustvarjanju, krši človekove pravice, izvaja cenzuro nad delom tistih kateri ustvarjajo na temelju razmišljanja z lastno glavo in te stvaritve imenuje sovražni govor, fašizem, nacizem. Ja ljubi slovenci, nismo prišli nikamor, še vedno smo hlapci in Prešeren je nemiren v grobu, ko vse to opazuje. Morda pravi, kako hlapčevski ali nesposoben je ta moj slovenski narod, kateri se ne more rešiti svojih rabljev.
Károly,ti si bil jako zagret komunist,kot Ivan.Pa smo te pošiknili od nas,desni te tudi ne marajo,vés te dol gleda.Tak,ker ti več ne stoji v plenicaj,transkipiraš na mrtvo Mahničevo,krompirjasto,Trstenjakovo klet.
Pijanci danes je vaš praznil.
In ti si peder.
Smrkci ni danes od pijače praznik ta ima NORO GLAVO ŽE KO JE BIL V ATEJOVIH J.JAH ( mislim na Lendavskega trota )
Károly,tak med nama,kdo pa prebira tvoje diskurze,niti Štumf ne,desni bedniki pa itak nič ne razmiju,ti "Kozar".Poglej skozi okno,ne bodi izdaja ,kar si,seveda,izdajalec kot Ivan,dno dna ....trpi v plenicaj .....
Samo eno,Károly je bil celo svoje življenje komunistični ritolizneš.
Slovenski mediji podrejeni politiki že ves teden utrujajo državljane s tem Sarajevom, z Frankom, z nekim Vučkotom. Ni izključeno, da bo ta Vučko postal maskota Slovenije na mednarodni poliitčni sceni, da ga bodo politiki nosili pripetega namesto slovenske zastave. Skratka malo govorijo o Prešernu, ki je predmet praznika in prazničnega tedna.
Károly,kaj si pa ti naredil,za Slovenijo,za Slovence,za skupnost .....eh ...nič....
Tako je Karel K vse na vaše komentarje !
Dvoboja med Titoisticnim Korlom in Prizadetim Nejcijem Jansistom pa se kar ni konec. Norost naj traja večno. Sožalje obema za vajino Noriško kraljestvo.
NORCU MORAŠ PUSTITI PROSTO POT!!!!! 11:42
Glede na stanje v katerem se nahajajo frakcije Titove partije se jim je lažnivi steber podrl. Prišli so do kraja, ko jim niti več laž ne pomaga uničiti resnico, da so kriminalci v Sloveniji na oblasti. Zgosilo se jim je kot pravi ankdota o Babiloncih, ko so gradili stolp in ko bi ga skoraj dokončali so se do te mere sprli, da se več medsebojno sploh niso razumeli, sporazumevati. Mi socialdemokrati in komunisti, katere so titoisti ubijali in nas ves čas kompromitirajo, slavimo zaradi našega uspeha, da smo jih razkrinkali pred domačo in mednarodno javnostjo, nihče nikjer jih več niti ne povoha. To nam je uspelo na način kot so nekoč lovci lovili lisice, ko so v njihove luknje spuštili dim in te so potem pridrvele na plano. Mi smo jim namesto dima spustili resnico o njihovih osebnostnih lastnosti in ta jih je nagnala iz njihovih lukenj.
(12.12 )Bravo tako se piše resnica Karel K