Madžarščina na tretjem mestu? Poslanec Horváth zahteva ustavno zaščito

Ferenc Horváth, poslanec madžarske narodne skupnosti, je na novinarski konferenci v Lendavi opozoril na problematiko jezikovne enakopravnosti na novih osebnih izkaznicah. Po njegovem mnenju je dejstvo, da je madžarski jezik postavljen za slovenščino in angleščino, v nasprotju z ustavno določbo o enakopravnosti jezikov na narodnostno mešanih območjih.

Poleg tega je opozoril na manjšo velikost črk pri madžarščini, kar prav tako ni skladno z načelom enakosti.

Ministrstvo za notranje zadeve trenutno ne načrtuje sprememb osebnih izkaznic, saj bi to pomenilo visoke stroške, ocenjene na 15 milijonov evrov. Kljub temu Horváth vztraja, da so jezikovne pravice manjšin ustavna obveznost, ki jo mora država spoštovati. »Razumemo, da je to veliko denarja, a te napake nismo naredili mi,« je dejal.

Pregled dela in izzivov v letu 2024

Horváth je ob tej priložnosti povzel izzive preteklega leta in predstavil načrte za prihodnost. Med ključnimi vprašanji je izpostavil izboljšanje dvojezičnih dokumentov, spodbujanje lokalne pridelave hrane za vzgojno-izobraževalne zavode ter dokončanje prometnih projektov, kot je obnova ceste Lendava-Pince. Predlagal je tudi brezplačno uporabo avtocestnega odseka Pince-Lendava v času prenove, kar bi zmanjšalo prometne zastoje.

Pomemben del njegovega dela je bil usmerjen tudi v oživitev projekta "Zelene kmetije", ki spodbuja lokalno kmetijstvo in prehransko samooskrbo. Kljub trenutnim težavam pri financiranju je Horváth optimističen glede njegovega nadaljnjega razvoja.

Načrti za leto 2025: trajnostni razvoj in jezikovna enakopravnost

Med prioritetami za leto 2025 je Horváth poudaril izboljšanje prometnih in železniških povezav ter nadgradnjo mejnega prehoda Pince. Opozoril je, da trenutna ureditev ni prilagojena povečanim prometnim obremenitvam, kar povzroča zastoje in nejevoljo prebivalcev.

Poleg infrastrukture je Horváth poudaril tudi pomen zaščite jezikovnih pravic manjšin. »Naša dolžnost je, da vztrajamo pri enakopravnosti jezikov, ne glede na finančne posledice za državo. To je ustavna obveznost, ki je ne moremo spregledati,« je dejal.

Mednarodno sodelovanje in povezovanje

Kot predsednik kluba za prijateljstvo z Madžarsko se Horváth zavzema za poglobitev odnosov med državama. Menil je, da bi več obiskov visokih predstavnikov iz Madžarske in Slovenije pripomoglo k boljšemu razumevanju lokalnih potreb ter spodbudilo razvoj skupnih projektov.

Horváth zaključuje z optimistično vizijo za leto 2025, a opozarja, da je treba za preprečevanje odhajanja mladih in osiromašenja regije vlagati več v razvoj in izboljšanje življenjskih pogojev.