Murska Sobota ostaja med najbolj onesnaženimi mesti v Sloveniji

Murska Sobota se že vrsto let uvršča med slovenska mesta z najslabšo kakovostjo zraka. Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) so v mestu pogosta preseganja dovoljenih vrednosti delcev PM10. Da bi izboljšali spremljanje razmer, je občina namestila 15 dodatnih merilnikov kakovosti zraka.

Po podatkih Arsa je bilo v letu 2023 v Murski Soboti zabeleženih 33 preseganj dnevnih mejnih vrednosti delcev PM10, kar je največ med vsemi merilnimi mesti v Sloveniji. Najvišjo dnevno vrednost, kar 87 mikrogramov na kubični meter, so izmerili februarja.

Občina ima dve uradni merilni mesti, eno na Cankarjevi ulici in drugo v Rakičanu. Meritve kažejo, da so vrednosti v Rakičanu bistveno nižje kot v mestnem središču. Na Cankarjevi ulici pa pogosto prihaja do preseganj dovoljenih vrednosti, poroča STA.

Občina v boj proti onesnaženosti z 15 novimi merilniki

Da bi pridobili natančnejše podatke o kakovosti zraka, je občina Murska Sobota v okviru evropskega projekta DS2 kupila 15 novih merilnikov za spremljanje delcev PM10. Ti so nameščeni po različnih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih, meritve pa se bodo začele v kratkem.

Na občini opozarjajo, da uradni merilniki Arsa niso optimalno nameščeni, saj stojijo na mestih z manjšim pretokom zraka in v bližini kurišč z neustreznimi kurivi. Z novo mrežo merilnikov pričakujejo boljši vpogled v realno stanje in večjo ozaveščenost občanov.

Kje so največje težave? Cankarjeva ulica ostaja kritična točka

Meritve kažejo, da je kakovost zraka na Cankarjevi ulici v zadnjih letih ostala slaba. Leta 2022 je bilo zabeleženih celo 39 preseganj dnevnih mejnih vrednosti PM10, kar presega zakonsko dovoljeno mejo 35 preseganj na leto.

Poleg delcev PM10 so na tem območju zabeležene tudi visoke vrednosti delcev PM2,5, ki so še posebej nevarni za zdravje, saj prodirajo globoko v pljuča. V letu 2023 so na tej lokaciji izmerili povprečno letno vrednost 19 mikrogramov na kubični meter, kar je največ v Sloveniji, a še vedno pod zakonsko mejo 20 mikrogramov.

Glavni viri onesnaženja: promet, kurišča in klimatski zvon

Strokovnjaki opozarjajo, da glavni viri onesnaženja v Murski Soboti niso le individualna kurišča, ampak tudi promet in bližina avtoceste. Okoljski strokovnjak Stojan Habjanič opozarja, da je poseben problem tudi pojav t.i. klimatskega zvona. Zaradi lege v kotlini se v določenih vremenskih razmerah onesnažen zrak vrača proti središču mesta, kar je posebej izrazito pozimi ob temperaturni inverziji.

Strokovnjaki pozivajo k dodatnim ukrepom

Habjanič predlaga sistematičen pristop k reševanju problema, vključno z ustanovitvijo oddelka na občini, ki bi se ukvarjal z analizo razmer, popisom kurišč in energetsko učinkovitostjo stavb. Prav tako se zavzema za večje pomoči energetsko revnim gospodinjstvom ter za povečano ozelenitev mesta, posebej ob avtocesti.

Trajnostni ukrepi že potekajo, a izboljšav (za zdaj) ni

Občina Murska Sobota v zadnjih letih izvaja ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka. Spodbujajo zamenjavo kurilnih naprav in energetsko prenovo stavb, pri čemer so do zdaj dodelili že skoraj 4 milijone evrov nepovratnih sredstev.

Na področju trajnostne mobilnosti so vzpostavili mestni avtobus Sobočanec, sistem izposoje koles Soboški biciklin in sistem Park & Ride pri bolnišnici Rakičan. Kljub tem ukrepom kakovost zraka v Murski Soboti ostaja slabša od povprečja v Sloveniji.

Strokovnjaki in občina se strinjajo, da bo za občuten napredek potrebna kombinacija boljšega spremljanja razmer, dodatnih ukrepov in večjega sodelovanja občanov pri prizadevanjih za čistejši zrak.

Foto: Arhiv Pomurec