Ustavno sodišče ne bo odločalo o cenah vode v Prlekiji

Ustavno sodišče je zavrglo pobudo Občine Sveti Jurij ob Ščavnici za oceno ustavnosti sklepov, s katerimi so občine Križevci, Ljutomer, Razkrižje in Veržej določile tržno ceno vode. Župan Andrej Vrzel vseeno vztraja, da bi morala imeti Občina Sveti Jurij ob Ščavnici kot solastnica infrastrukture drugačen status pri določanju cen vode.

Ustavno sodišče je zavrglo pobudo za oceno ustavnosti z obrazložitvijo, da ni pristojno za to presojo. "Niso rekli, da nimamo prav, rekli so le, da niso pristojni, da o tem odločajo," je odločitev sodišča za STA komentiral Vrzel.

Cena vode in sporna metodologija

Ključni razlog za zavrnitev pobude je po navedbah ustavnega sodišča v tem, da akti, ki določajo ceno storitev javne gospodarske službe, ne vsebujejo pravil, ki bi opredeljevala metodologijo za oblikovanje teh cen in nimajo pravne narave predpisa.

Cena dobave pitne vode, ki so jo določile občine Križevci, Ljutomer, Razkrižje in Veržej, za Občino Sveti Jurij sicer znaša 2,20 evra za kubični meter vode. Po mnenju župana Vrzela je ta cena nesprejemljiva, saj so po njegovih besedah "normalne cene vode v Sloveniji med 0,9 evra in enim evrom na kubični meter."

Cene vode v drugih občinah

Za ostale štiri občine velja, kot je za STA povedal direktor Prleške komunale Boris Filipič, enotna cena vode 0,9885 evra za kubični meter vode.

Iskanje pravne pomoči in pomanjkanje odziva

Vrzel je povedal, da se je občina v zvezi s tem zapletom obrnila na več državnih ustanov, vključno s tržnim inšpektoratom, državnim odvetništvom in ustavnim sodiščem, vendar od nikogar niso prejeli nobenih pravnih rešitev ali odgovorov.

Državno odvetništvo je po Vrzelovih besedah kot enega od razlogov, da se ne opredeljuje do vprašanja, navedlo pomanjkanje pravne prakse za to področje.

Izključitev iz upravljanja in vprašanje lastništva

Kot je opozoril, je bila Občina Sveti Jurij ob Ščavnici proti svoji volji izključena iz upravljanja sistema, iz katerega črpa večino vode, hkrati pa ji je onemogočeno uveljavljanje lastninskih pravic na skupni infrastrukturi.

Občina je solastnica vodovodnega sistema, saj ima 6,1-odstotni lastniški delež v sistemu, ki ga upravlja javno podjetje Prleška komunala. Kot opozarja Vrzel, pa ji štiri omenjene občine vseeno niso omogočile članstva v tem javnem podjetju, ki so ga ustanovile. "Kljub temu da 70 odstotkov vode za naše občane prihaja iz njihovega sistema, nas niso želeli sprejeti kot solastnika," je dejal.

Vzporedno sodelovanje z drugim izvajalcem

Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je sicer od septembra lani solastnica Komunale Gornja Radgona in ji zdaj to podjetje izvaja javno službo oskrbe s pitno vodo, še vedno pa je fizično povezana z vodovodnim sistemom, ki ga upravlja Prleška komunala.

Razmišljanje o samooskrbi

Zaradi visokih stroškov oskrbe z vodo zdaj občina razmišlja o financiranju razlike v ceni iz proračuna ali o vzpostavitvi lastnega sistema vodooskrbe. "Raziskujemo možnost aktiviranja lastnih vodnih virov v Žihlavi in Trbegovcih, da bi dolgoročno zagotovili samooskrbo," je dejal Vrzel.

Pogoj za soglasje občini Ljutomer

Opozoril je še, da občina Ljutomer potrebuje soglasje ostalih lastnic sistema, ker je prijavila vodovod kot projekt v okviru dogovora za razvoj regij. Županja Ljutomera zdaj pričakuje, da bo Vrzel podpisal to soglasje.

"Ne, ne bom ga. Oziroma - podpisal ga bom pod enim pogojem. To je, da se najprej dogovorimo za ceno dobave pitne vode v občini Sveti Jurij ob Ščavnici in pogodbo pri notarju overimo," je Vrzel dejal za STA.

Vir: STA

Foto: Bobo, Arhiv Pomurec