VIDEO: Kmetje to pogosto spregledajo – napaka, ki lahko uniči pridelek

Kakovost tal je temelj trajnostne in uspešne pridelave hrane. Zato je njeno ohranjanje ena ključnih nalog sodobnega kmetijstva – tako za današnje kot za prihodnje generacije.

O pomenu zdravih tal, pravilnem gnojenju in vlogi svetovalnih služb sta v oddaji Agri Next - Kmetijstvo za prihodnje generacije na televiziji IDEA spregovorila Timotej Horvat in Leonida Gregorič s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Zakaj so tla tako pomembna?

»Kakovost tal je ključnega pomena za trajnostno kmetijstvo in uspešno pridelavo hrane,« je bilo eno izmed osrednjih sporočil oddaje. Specialist za poljedelstvo Timotej Horvat poudarja, da so kvalitetna tla osnova ne le za pridelek, ampak tudi za pridelavo zdrave hrane.

Pomlad je čas intenzivnih del na poljih, zato je takrat še posebej pomembno, da se opravi ustrezna analiza tal. Ta omogoča natančno načrtovanje gnojenja in hkrati pripomore k varovanju okolja.

Spreminjanje kakovosti tal skozi prakso

Stanje tal se med slovenskimi kmetijami precej razlikuje. Kot opaža Leonida Gregorič, vodja laboratorija, imajo kmetje, ki se zavedajo pomena tal in redno spremljajo hranila, bolj uravnoteženo in zdravo prst.

»Pri tistih, ki skrbijo za tla in redno spremljajo njihovo založenost s hranili, lahko rečemo, da so tla kontrolirana, odmerki gnojil pravilni, s tem pa se izognemo tudi onesnaženju,« pojasnjuje.

Več težav se pojavlja pri manjših pridelovalcih, kjer je prekomerno gnojenje pogosto, kar lahko vodi v poslabšanje kakovosti tal, onesnaženje podtalnice in celo zmanjšano kakovost pridelkov.

Najpogostejša vprašanja slovenskih kmetov

Svetovalci na terenu pogosto odgovarjajo na vprašanja, ki zadevajo zakisanost tal in pH vrednosti. »Vprašanje, ali moram poapniti svoje zemljišče, je skoraj na dnevni bazi prisotno,« pravi Horvat in opozarja, da mnogi kmetje še vedno ne poznajo dovolj pomena kislosti tal za rast in razvoj rastlin.

Kaj razkrivajo analize tal?

V laboratorijih Kmetijsko gozdarskega zavoda opravljajo različne analize: pH vrednosti, vsebnosti fosforja, kalija, humusa in mineralnega dušika. Gregorič pojasnjuje, da so to ključni podatki, ki omogočajo natančno in odgovorno dognojevanje.

Poleg klasičnih analiz postajajo vse bolj pomembne tudi analize mineralnega dušika, ki pomagajo preprečevati izpiranje hranil in onesnaževanje okolja.

Kako izboljšati stanje slovenskih tal?

Redna analiza tal omogoča boljši nadzor nad količino dodanih hranil. Horvat poudarja pomen humusa, saj ta prispeva k zadrževanju vlage, kar postaja vse bolj pomembno zaradi sušnih obdobij.

Večji pridelovalci naj bi analizo opravili vsakih 4 do 5 let, medtem ko se manjšim svetuje pregled vsaki 2 do 3 leta.

Kmetijska politika in zelene površine

Nova strategija Skupne kmetijske politike 2023–2027 spodbuja izboljšanje rodovitnosti tal, zmanjšanje erozije in ohranjanje organskih snovi. Horvat opaža pozitivne trende: »Vidimo vedno manj preoranih njiv in vedno več zelenih površin, kar pripomore k preprečevanju izpiranja hranil in izboljšanju kakovosti tal.«

Podnebne spremembe kličejo po prilagoditvah

Klimatske spremembe že vplivajo na stanje tal. Zato je ključno, da kmetje uvajajo trajnostne metode obdelave, kot so minimalna obdelava, pokrovne rastline in stalna prekrivnost.

Horvat meni, da te metode pripomorejo k manjši eroziji, boljši strukturi tal in večji vsebnosti hranil.

Digitalna prihodnost tal

Tehnologija že prodira tudi v analizo tal. Čeprav Slovenija zaradi majhnih površin težje uvaja popolnoma avtomatizirane metode, Gregorič opozarja, da ostaja natančna priprava vzorcev nepogrešljiv del postopka.

Prihodnost pa je verjetno v kombinaciji tradicionalnih analiz in digitalnih orodij, ki bodo omogočila natančnejše spremljanje in svetovanje.

 Slovenija ima prednost, a ne sme zaspati

»Humusna vsebnost v slovenskih tleh je višja kot v mnogih drugih evropskih državah, kar kaže na uspešnost ukrepov,« ocenjuje Horvat.

Kljub temu pa ostajajo številne priložnosti za izboljšave, predvsem na področju osveščanja manjših pridelovalcev in razvoja digitalnih orodij za kmetijstvo prihodnosti.

Foto: Freepik