Kdaj se bo začel konklave?

Po sobotnem pogrebu papeža Frančiška so se kardinali že naslednji dan znova zbrali na kongregaciji, kjer so določili datum začetka konklava – 7. maj.

Po izpraznitvi apostolskega sedeža je bila, v skladu s starodavno cerkveno tradicijo, odgovornost za izvolitev novega papeža ponovno v rokah kardinalskega zbora. Le kardinali, ki na dan smrti papeža še niso dopolnili 80 let, so imeli pravico in dolžnost voliti. Takšnih je bilo v zboru 135, od skupno 252 kardinalov z vsega sveta, pri čemer se je pričakovalo, da se bo konklave udeležilo 134 elektorjev.

Večino volivcev, kar 108, je v času svojega pontifikata imenoval prav papež Frančišek. Če so leta 2013 v konklavu sodelovali kardinali iz 48 držav, jih je tokrat pričakovati iz kar 71 držav.

Kljub večji raznolikosti so Evropejci še vedno predstavljali največji delež med elektorji – 53 kardinalov, med njimi največ, 19, Italijanov. Azijo je zastopalo 23 kardinalov, Afriko 18, Južno Ameriko 17, Severno Ameriko 16, po štirje pa Srednjo Ameriko in Oceanijo.

Najmlajši udeleženec konklava je 45-letni nadškof iz Melbourna, Ukrajinec Mykola Bychok, najstarejši volivec pa Španec Carlos Osoro Sierra, ki naj bi 16. maja dopolnil 80 let. Medtem ko slovenski kardinal Franc Rode pri 90 letih nima več volilne pravice.

Kakšen je postopek?

Postopek izbire papeža ureja apostolska konstitucija Universi Dominici Gregis, ki jo je izdal papež Janez Pavel II. leta 1996, dopolnili pa sta jo še dva dokumenta Benedikta XVI. iz let 2007 in 2013. Ime konklave izvira iz latinskega izraza cum clave – pod ključem, kar označuje popolno izolacijo kardinalov med glasovanjem, ki poteka v Sikstinski kapeli.

Kardinali so zavezani popolni molčečnosti in nimajo stika z zunanjim svetom. Glasovanje poteka tajno. Vsak zapiše ime svojega izbranca na listek in ga odda v volilno skrinjico. Po vsakem krogu glasovanja listke sežgejo, dim iz dimnika pa vernike obvešča o izidu – črn dim pomeni, da novi papež še ni izvoljen, bel dim pa naznani izvolitev, ki jo spremlja tudi zvonjenje.

Če po treh dneh papež še ni bil izvoljen, volitve za en dan prekinejo. Po sedmih nadaljnjih glasovanjih se lahko ponovno odložijo, dokler ne pride do napredka. V skrajnem primeru se lahko kardinali odločijo, da glasujejo le med dvema kandidata z največ podpore.

Ko eden izmed kandidatov prejme potrebni dve tretjini glasov in sprejme izvolitev, razglasi svoje papeško ime, s čimer se konklave uradno konča. Najstarejši kardinal nato z balkona bazilike svetega Petra sporoči: Habemus papam – Imamo papeža. Novi sveti oče se nato prvič pojavi pred verniki in svetu podeli blagoslov.

V zgodovini je najdaljši konklave trajal skoraj tri leta (1268–1271), najkrajši pa le nekaj ur (1503). Zadnja dva, ki sta izvolila Benedikta XVI. in Frančiška, sta bila končana v štirih oziroma petih krogih glasovanja.

FOTO: Pixabay