Praznik dela v luči aktualnih podatkov o trgu dela v Sloveniji

Prvi maj, praznik dela, letos zaznamuje pomemben mejnik. Slovenija je lani dosegla rekordno število delovno aktivnih prebivalcev, saj jih je bilo kar 944.008. To predstavlja najvišjo vrednost od osamosvojitve dalje in kar 27 % več kot leta 1997, ko je bilo delovno aktivnih najmanj.

Strukturne spremembe in vse večja raznolikost

Kljub rasti skupnega števila zaposlenih se spreminja njihova sestava. Delež slovenskih državljanov med delovno aktivnimi je v zadnjih petnajstih letih upadel z 92,6 % na 84,3 %. Na drugi strani se povečuje delež tujcev, zlasti iz držav zunaj EU, ki so lani predstavljali že 13,7 % vseh delovno aktivnih.

Gospodarstvo poganjajo predelovalne dejavnosti

Največ Slovencev je še vedno zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, več kot 209.000 oseb oziroma 22,3 %. Sledijo zaposlitve v trgovini in vzdrževanju vozil ter v izobraževanju. Po poklicih prednjačijo strokovnjaki, predvsem tisti s področja vzgoje in izobraževanja.

Plače – razkorak med poklici in državljanstvi

Najvišje povprečne bruto plače so v poklicni skupini zakonodajalcev, visokih uradnikov in menedžerjev (3.731 EUR), najnižje pa pri opravljavcih preprostih del (1.477 EUR). Med panogami najbolje plačuje finančni in zavarovalniški sektor (3.183 EUR), najslabše gostinstvo (1.569 EUR).

Opazne so tudi razlike glede na državljanstvo. Medtem ko slovenski državljani v povprečju prejemajo za 5,2 % višje bruto plače, so plače državljanov iz držav EU nižje za 10,8 %, izven EU pa kar za 29,1 %.

Slovenija ostaja socialno uravnotežena

Kljub razlikam v plačah Slovenija ostaja med državami z najnižjo stopnjo dohodkovne neenakosti. Leta 2023 je njen Ginijev količnik znašal 23,4 %, kar jo uvršča med najbolj socialno enakopravne države EU – bolj enakomerno porazdeljen dohodek imajo le na Slovaškem.

Manj prostih delovnih mest, več migracij

Povpraševanje po delovni sili upada. V zadnjem četrtletju leta 2024 je bilo razpisanih 17.900 prostih delovnih mest, kar je za 14 % manj kot leto prej. Največ delavcev so iskali v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih.

Več kot polovica delovno aktivnih dnevno migrira v drugo občino, kar pomeni približno 510.000 ljudi. Le 34 občin ima več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev, z izrazito izstopajočo občino Trzin. Ljubljana ostaja glavno središče delovnih migracij, saj dnevno sprejme skoraj 141.500 delavcev iz drugih občin.

Osrednjeslovenska regija kot središče zaposlitvenih priložnosti

V Sloveniji je opazna centralizacija zaposlitvenih možnosti. Osrednjeslovenska regija je edina, kjer je več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. To potrjuje tudi podatek, da kar 22,5 % vseh delovno aktivnih dela v drugi statistični regiji kot prebiva.

Vir: SURS, FOTO: Freepik