Zakaj je mlaj več kot le drevo?

Postavljanje mlaja je ena izmed najstarejših pomladanskih ljudskih običajev, ki še danes živi v številnih krajih po Sloveniji. Gre za simboliko prebujanja narave, praznovanja dela, povezanosti skupnosti in spoštovanja tradicije. Mlaj, okrašen z zelenjem, pisanimi trakovi in pogosto tudi s slovensko zastavo, običajno postavijo konec aprila, najpogosteje 30. aprila, pred praznikom dela.

Mlaj kot simbol pomladi izvira iz predkrščanskega obdobja in je bil nekoč povezan s klicem rodovitnosti in dobrih letin. Visoko drevo, največkrat smreka ali bor, je predstavljalo povezavo med nebom in zemljo, med božanskim in človeškim. Z njegovo postavitvijo so ljudje izrazili spoštovanje do narave in hkrati upanje v plodno sezono.

Skozi stoletja se je pomen mlaja nadgrajeval in prepletal z drugimi simboli. V času industrializacije in delavskih bojev je mlaj postal tudi simbol delavstva in praznika dela. Njegova postavitev danes pogosto pomeni tudi priznanje trudu in delu krajanov ter praznovanje skupnosti. V številnih vaseh in mestih mlaj postavljajo gasilci, prostovoljna društva ali skupine mladih, ki z nošenjem, okraševanjem in postavitvijo drevesa ohranjajo duh sodelovanja in medgeneracijskega povezovanja.

Sama postavitev mlaja je pogosto prava mala prireditev. Ob njej se zberejo domačini, zaigra pihalni orkester, slišijo se govori županov ali drugih predstavnikov lokalne skupnosti. Ob tem se krepi tudi lokalna identiteta in občutek pripadnosti. Ponekod mlaj stoji le do 1. maja, drugod pa ostane vse do žetve ali konca poletja.

FOTO: arhiv Pomurec