Dejanski izpad pridelka sadja zaradi pozebe bo znan po junijskem trebljenju

Padec temperatur pod ledišče v začetku aprila je skoraj povsod po Sloveniji povzročil pozebo cvetov sadnega drevja. Pri jablani to ne pomeni nujno tudi kasnejšega večjega izpada pridelka.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so zbrali podatke o prvi grobi oceni škode po letošnjih spomladanskih pozebah. Dele Primorske je pozeba prvič prizadela med 18. in 21. marcem, nato pa so bile od 6. do 9. aprila v celotni Sloveniji izmerjene temperature pod lediščem.

»V tem trenutku je zelo težko podati kakršnokoli oceno spomladanske pozebe. V večini primerov najdemo večje število pozeblih cvetnih nastavkov, ne pa plodičev. Govorimo torej o oceni pozeblih cvetov, kar po izkušnjah pomeni, da lahko tudi 80 odstotkov pozeblih cvetov pri na primer jablani ne pomeni izpada pridelka. Drugače je pri marelici, saj poškodovani cvetni nastavljenci pri marelicah zaradi pozebe pomenijo, da se bodo plodovi morda slabo razvili, lahko se zgodi, da bo pridelek manjši ali pa ga sploh ne bo,« je navedla Klavdija Strmšek iz Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Na škodo pri sadnih vrstah vpliva več faktorjev, med drugim nadmorska višina, lega, sorta in časovno obdobje nizkih temperatur. Kolikšen bo dejanski izpad pridelka zaradi nizkih temperatur marca in aprila letos, pa bo možno oceniti šele po junijskem trebljenju, so za STA navedli pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota največjo stopnjo poškodovanosti cvetov ugotavljajo pri marelicah, slivah, češnjah in breskvah, in sicer do 90- oziroma 100-odstotno.