Lekarne v stiski: premalo kadra, preveč receptov

Slovenske lekarne se soočajo s čedalje večjimi težavami, ki segajo onkraj polic z zdravili. Kot opozarjajo v Lekarniški zbornici Slovenije, je lekarniška dejavnost močno kadrovsko podhranjena. To se že konkretno odraža na terenu – nekatere lekarne, predvsem v manjših krajih, so bile že prisiljene začasno zapreti svoja vrata ali skrajšati odpiralni čas. V poletnih mesecih se napoveduje še več takšnih ukrepov.

Na včerajšnji novinarski konferenci je predsednica zbornice Darja Potočnik Benčič poudarila, da lekarne še vedno ostajajo eden najbolj dostopnih členov zdravstvenega sistema, a le zaradi izjemne predanosti zaposlenih. »Ni naročanja, vsak lahko pride v lekarno kar z ulice. V 12 regijskih lekarnah zagotavljamo preskrbo 24 ur na dan,« je dejala.

Več receptov, premalo ljudi

Obseg dela v lekarnah se vztrajno povečuje. Leta 2019 so v lekarnah izdali 17,7 milijona receptov, lani pa že 20,3 milijona – to je skoraj 15 % več. Ob tem v Sloveniji kar 55.000 ljudi prejema 10 ali več zdravil hkrati, dodatnih 230.000 pa jih prejema od pet do devet.

V zbornici ocenjujejo, da na primarni ravni primanjkuje kar 500 magistrov farmacije in 300 farmacevtskih tehnikov, v bolnišničnih lekarnah pa še dodatnih 100 magistrov farmacije in prav toliko tehnikov. Glavna posledica? Farmacevti pacientom ne morejo nameniti toliko časa, kot bi ga potrebovali za kakovostno obravnavo.

Ena oseba dela za poldrugo

Potočnik Benčič je predlagala, da bi normative dela opredelili glede na število izdanih receptov – največ 13.250 receptov na magistra farmacije letno, kar je precej manj od trenutnega povprečja, ki znaša približno 19.000 receptov na zaposlenega. »To pomeni, da vsak zaposleni opravlja delo za enega in pol,« je opozorila.

Iskanje zdravil, priprava magistralov, a brez ovrednotenja

Zaradi vse pogostejših pomanjkanj zdravil morajo farmacevti pogosto poiskati terapevtske alternative ali pripraviti magistralna zdravila. Vse to zahteva čas, posvetovanje z zdravniki in dodatno strokovno znanje – a ta čas ni nikjer upoštevan ali financiran.

Lekarne tako pogosto edine zapolnijo vrzeli na trgu – pripravljajo zdravila za otroke, onkološke bolnike, osebe z redkimi boleznimi in bolnike v paliativni oskrbi, kadar industrija teh zdravil zaradi majhnega slovenskega trga ne trži.

Strokovnjaki bežijo iz lekarn

Zbornica opozarja tudi na odliv kadra – številni farmacevti zaradi preobremenjenosti, slabe plače in nezadovoljstva zapuščajo lekarne. Odpravljajo se v farmacevtsko industrijo, raziskovalne inštitucije, farmacevtski tehniki pa celo v druge panoge, kot je trgovina. Vse več jih pristane tudi na dolgotrajnih bolniških odsotnostih zaradi izgorelosti.

Rešitve obstajajo – a zahtevajo sistemske spremembe

Lekarniška zbornica predlaga tri ključne ukrepe:

• Priznanje in financiranje ustreznega števila strokovnih delavcev,
• Ovrednotenje vseh storitev, ki jih farmacevti opravljajo (svetovanje, iskanje alternativ, podpora brez recepta),
• Uvrstitev farmacevtskega poklica med deficitarne.

Pozdravljajo tudi uvedbo specializacij in priznanje dodatnih znanj.

Farmacevti so ključni člen zdravstva

Vodja Lekarne Dobrova Matija Centrih je poudaril, da je kar 80 % zdravstvenih intervencij povezanih z zdravili, 10 % hospitalizacij pa izhaja iz neželenih učinkov zdravil. Ključni razlogi za to so neoptimalno predpisovanje, slabo spremljanje terapij in napačna uporaba zdravil za samozdravljenje. »Pri vseh teh težavah ima ključno vlogo magister farmacije,« je dejal Centrih.

Opozoril je tudi, da je zaradi obremenjenosti kakovost dela nižja – pacienti ne dobijo dovolj časa, kar povečuje tveganje za napačno uporabo zdravil. Številne lekarne so zaradi pomanjkanja kadra že zaprle svoja vrata – tudi v Ljubljani, Grosuplju, Cerknici, Log-Dragomerju in Zagradcu.

»Tudi dejstvo, da smo v plačni lestvici uvrščeni nesorazmerno glede na odgovornost in izobrazbo, nas demotivira,« je zaključil.