Poznate pregovore o »mokri Zofki«?

Danes je dan svete Zofije, v ljudski tradiciji poznane kot mokra Zofka, že stoletja nosi vremensko simboliko, ki zaznamuje konec obdobja tako imenovanih ledenih mož. Po svetih Pankraciju, Servaciju in Bonifaciju (12.–14. maj) Zofija 15. maja zaokroži niz hladnih dni, ki jih ljudsko izročilo povezuje s pozno pomladno ohladitvijo.

Kdo je sveta Zofija?

Sveta Zofija je krščanska mučenka iz 2. stoletja, ki naj bi umrla skupaj s svojimi tremi hčerami – Vero, Upanjem in Ljubeznijo. Zgodba govori o njihovi neomajni veri in pogumu ob mučenju v času cesarja Hadrijana. Čeprav o njihovem življenju obstaja več legend kot zgodovinskih dejstev, se je čaščenje svete Zofije ohranilo vse do danes, zlasti v srednji in vzhodni Evropi.

V Sloveniji je sv. Zofija znana predvsem po svojem ljudskem imenu – mokra Zofka – in velja za vremensko svetnico. Po ljudskem verovanju prinaša dež in zadnjo pomladansko ohladitev, ki naj bi bila dobra za rast rastlin in poljščin.

Ljudski pregovori in pomen

Slovenci so že od nekdaj pozorno spremljali vreme okrog sredine maja in ga povezovali z reki, ki se prenašajo iz roda v rod. Med njimi so:

• »Če Zofka zemlje ne poškropi, poleti vreme prida ni.«
• »Zofija, mokra moža za sabo nosi.«
• »Zofija brez dežja – suša do Janeza (24. junij).«

Ti pregovori odsevajo starodavno izkušnjo in opazovanje narave. Zofkin dež naj bi bil znanilec rodovitnega poletja, medtem ko suh dan na njen god v ljudskem verovanju ni prinašal dobrega.

Narava potrjuje pregovore

Čeprav vremenoslovje danes temelji na znanstvenih modelih, se presenetljivo pogosto zgodi, da se v času Zofije res pojavijo padavine ali hladnejši dnevi. Zato »mokra Zofka« ostaja živ del slovenske podeželske tradicije, predvsem med kmeti in vrtičkarji, ki še vedno prisegajo na modrost prednikov.

FOTO: Arhiv Pomurec