Manj goveda in prašičev, več perutnine in mleka

Leto 2024 je na slovenskih kmetijskih gospodarstvih zaznamovalo zmanjšanje prireje govejega in prašičjega mesa, a obenem porast pri prireji perutninskega mesa ter rahlo povečanje količine namolzenega kravjega mleka. Statistični urad Republike Slovenije je objavil podatke, ki kažejo zanimive premike v strukturi živinorejske proizvodnje.

Slovenski živinorejci so lani priredili približno 78.400 ton perutninskega mesa, kar je za več kot dva odstotka več kot leto prej. Kljub tej rasti je prireja kokošjih jajc upadla za več kot osem odstotkov, skupno je bilo znesenih 396 milijonov jajc, od tega več kot 328 milijonov za prehrano.

Medtem se je reja govejega mesa zmanjšala za tri odstotke, kar pomeni približno 43.000 ton mesa. V klavnicah so zaklali okoli 32.100 ton govedi, kar je štiri odstotke manj kot predhodno leto. Tudi število zaklanih živali je upadlo za več kot šest odstotkov. Kljub temu pa se je uvoz govedi povečal na 36.500 živali, kar je šest odstotkov več kot leto prej. Izvoz govedi je porasel na 51.300 živali, kar pomeni štiri odstotke več kot v prejšnjem letu.

Prašičje meso je doživelo podoben trend kot goveje. Skupna prireja je znašala okoli 22.800 ton, kar je tri odstotke manj kot leto prej. V klavnicah so zaklali 204.000 prašičev, na kmetijah pa dodatnih 36.000, skupno so pridobili približno 22.900 ton mesa. Medtem ko se je uvoz prašičev rahlo povečal na 65.000, pa je izvoz zrasel za več kot 23 odstotkov, na 25.000 živali.

Pozitivna zgodba prihaja s področja mlekarstva. Kravje mleko je doseglo 591 milijonov litrov, kar je skoraj odstotek več kot predlani. Prireja mleka pri kozah in ovcah je ostala stabilna – kozjega mleka je bilo 1,6 milijona litrov, ovčjega pa 0,7 milijona litrov.

Po izrazito slabi medeni letini v letu 2023 je bila pridelava medu lani znova v povprečju. Čebelarji so pridelali 1.094 ton medu, kar ustreza desetletnemu povprečju.

Statistični podatki kažejo, da se slovensko kmetijstvo prilagaja trgu in vremenskim pogojem. Medtem ko se zmanjšuje prireja tradicionalnega govejega in prašičjega mesa, raste pomen perutnine in mlečnih izdelkov. To odraža spremembe v prehranskih navadah ter ekonomske in okoljske dejavnike, ki vplivajo na kmetijske odločitve.

FOTO: Pixabay