VIDEO: Kaj se skriva za polarnim sijem, ki ga nismo pričakovali?

Oddaja Po sledeh napredka, ki jo pripravljata osrednja pomurska televizija IDEA in Pomurska akademsko znanstvena unija (PAZU), temelji na zanimivem predavanju priznanega fizika pom. akad. dr. Primoža Kajdiča na konferenci PAZU.

Dr. Primož Kajdič, rojen v Murski Soboti, že vrsto let raziskuje vplive Sončevega vetra na Zemljo in druga telesa v Osončju. Po doktoratu v Mehiki je opravljal podoktorska izpopolnjevanja v Franciji in na Nizozemskem, danes pa kot raziskovalec na Geofizikalnem inštitutu Narodne avtonomne univerze Mehike sodi med vodilne slovenske znanstvenike na področju vesoljskega vremena.

V svojem predavanju je predstavil, kako se lahko pojavi vesoljskega vremena, kot so geomagnetne motnje in polarni sij, dogajajo tudi v obdobjih, ko Sonce ni aktivno – in zakaj je to pomembno za razumevanje vplivov na naše sodobne tehnologije.

Vesoljsko vreme – pojav, o katerem se premalo govori

Dr. Primož Kajdič je v svojem predavanju poudaril, da je pojav vesoljskega vremena posledica interakcije Sončevega vetra z Zemljinim magnetnim poljem. Med intenzivnimi dogodki, kot so koronarni izbruhi snovi, lahko nastanejo močne geomagnetne nevihte, ki vplivajo na satelite, komunikacijske sisteme in celo električna omrežja.

Vendar pa je v zadnjih dveh desetletjih postalo jasno, da geomagnetne motnje in polarni siji nastajajo tudi v obdobjih, ko Sonce ni aktivno. Čeprav so ti pojavi manj intenzivni, se dogajajo pogosto – vsak dan. Mehanizmi, ki jih povzročajo, še niso popolnoma razumljeni, kar predstavlja izziv sodobni znanosti.

Kako vesoljsko vreme vpliva na naš vsakdan

V okviru raziskovalnega dela na Geofizikalnem inštitutu Narodne avtonomne univerze Mehike dr. Primož Kajdič preučuje interakcije Sončevega vetra z različnimi telesi v Osončju. V predavanju je izpostavil, da so mirna obdobja na Soncu sicer manj spektakularna, a prav zato še premalo raziskana.

Pojavi, ki se dogajajo v teh obdobjih, lahko vplivajo na delovanje satelitov, navigacijskih sistemov in drugih občutljivih tehnologij, ki so postale nepogrešljiv del našega vsakdana. Kljub temu znanstvena skupnost še vedno ne razume vseh procesov, ki stojijo za tem t.i. »tihim vesoljskim vremenom«.

Knjiga, ki povezuje znanost in prihodnost

Na osnovi več kot dvajsetletnega raziskovanja vesoljskega vremena dr. Primož Kajdič pripravlja tudi znanstveno monografijo, ki bo izšla v začetku leta 2026. V predavanju na konferenci PAZU je poudaril, da bo publikacija dostopna tudi širši javnosti, saj bo ponujala vpogled v ključne pojave, ki vplivajo na našo tehnološko infrastrukturo – tudi takrat, ko je Sonce videti popolnoma mirno.

Knjiga bo osvetlila pomen kontinuiranega spremljanja vesoljskega okolja in ponudila praktične primere, kako lahko geomagnetne motnje vplivajo na delovanje sodobne družbe.

Tri dejstva:

• Vesoljsko vreme je prisotno tudi med obdobji brez Sončeve aktivnosti.
• Čeprav je intenzivnost pojavov povezanih z vesoljskim vremenom nižja od tistih med geomagnetnimi nevihtami, pa so mirna obdobja pogostejša, zato se tudi ti pojavi dogajajo bolj pogosto.
• Še vedno ne vemo, kako vesoljsko vreme med mirnimi obdobji vpliva na naše tehnološke sisteme, kot so na primer sateliti ter sistem GPS.

Ste vedeli?

• Smo družba, ki je vedno bolj odvisna od vesoljskih tehnologij, zato smo vedno bolj občutljivi na dogajanje v vesolju.
• Obstajajo dokazi za geomagnetne nevihte v daljni preteklosti, ki bi danes imele katastrofalne posledice za človeštvo.
• Z novim letom je Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije, ki ima zelo razvit program za spremljanje vesoljskega vremena.

Foto: Osebni arhiv Primož Kajdič, Freepik