Koliko hrane ima na voljo povprečen Slovenec?

Statistični podatki za leto 2024 kažejo, da se je v Sloveniji okrepila samooskrba z večino rastlinskih živil, medtem ko je na področju živalskih proizvodov opazno izboljšanje le pri medu. Kljub temu imajo prebivalci Slovenije na voljo več sadja, zelenjave in mesa kot leto prej.

Leto 2024 je bilo za slovensko kmetijstvo na splošno boljše kot prejšnje, kar se najbolj odraža v znatno večji domači pridelavi sadja in medu. Sadjarji so pridelali kar 91.000 ton sadja – to je skoraj dvakrat več kot leto pred tem (natančneje 93 % več). Tudi čebelarji poročajo o izredno uspešni sezoni, saj je domača proizvodnja medu znašala 1.000 ton, kar je štirikrat več kot v letu 2023.

Napredek pri rastlinah, nazadovanje pri mesu in jajcih

Vse rastlinske bilance so zabeležile rast stopnje samooskrbe: pri žitih se je ta dvignila na 81 %, pri krompirju na 41 %, pri zelenjavi na 37 %, pri sadju pa na 27 %. Izjemno povečanje se beleži pri medu, kjer je stopnja samooskrbe dosegla 51 %, kar pomeni kar 37 odstotnih točk več kot leto prej.

Na drugi strani so podatki manj spodbudni pri mesu in jajcih. Samooskrba z mesom je padla na 79 % (štiri odstotne točke manj), z jajci pa na 87 % (osem odstotnih točk manj).

Koliko hrane ima na voljo povprečen Slovenec?

V povprečju je bil prebivalcu Slovenije lani za prehrano na voljo naslednji nabor živil:

• 143 kg sadja (13 kg več kot leto prej),
• 113 kg žit,
• 104 kg zelenjave (2,6 kg več),
• 91 kg mesa (4 kg več),
• 78 kg krompirja,
• 11 kg jajc,
• 6 kg riža in
• 1 kg medu.

Opazno je, da se je najbolj povečala razpoložljiva količina sadja (za 10 %), sledita meso in zelenjava. Pri drugih živilih so količine ostale podobne kot v letu 2023.

Stopnja samooskrbe po rastlinskih kmetijskih proizvodih, koledarsko leto, Slovenija

Stopnja samooskrbe po živalskih kmetijskih proizvodih, koledarsko leto, Slovenija

FOTO: arhiv, SURS