VIDEO: Embalaža, ki jo lahko berejo tudi prsti

Nova oddaja Po sledeh napredka, ki jo pripravljata osrednja pomurska televizija IDEA in Pomurska akademsko znanstvena unija (PAZU), temelji na zanimivem predavanju pom. akad. dr. Diane Gregor Svetec na konferenci PAZU.

V svojem predavanju je predstavila pomen dostopnosti embalaže za slepe in slabovidne ter rešitve, ki omogočajo boljšo informiranost in samostojnost uporabnikov z okvaro vida.

Embalaža – več kot le zaščita izdelka

Pom. akad. dr. Diana Gregor Svetec je v svojem predavanju izpostavila, da embalaža ni le fizična zaščita izdelka, ampak ima tudi ključno vlogo pri informiranju uporabnikov. Prav dostopnost informacij na embalaži pa je pogosto eden največjih izzivov za slepe in slabovidne osebe.

Nepreglednost, droben tisk in pomanjkanje taktilnih oznak so le nekateri izmed razlogov, zakaj številni uporabniki z okvaro vida težko ali sploh ne morejo pridobiti osnovnih informacij o izdelku – sestavinah, navodilih za uporabo, rokih uporabe.

Kako oblikovanje embalaže omogoča večjo vključenost

V okviru svojega raziskovalnega in pedagoškega dela na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani se dr. Gregor Svetec ukvarja tudi z razvojem pametne, trajnostne in inkluzivne embalaže. Predstavila je ključne elemente, ki prispevajo k večji dostopnosti:

• Braillova pisava, ki omogoča branje informacij z dotikom,
• Tipne površine in reliefni simboli, ki uporabniku pomagajo pri orientaciji,
• QR-kode, ki vodijo do zvočnih opisov izdelka, kar je še posebej koristno za uporabnike z dodatnimi omejitvami.

Predavanje je pokazalo, da so uporabniške izkušnje slepih in slabovidnih bistvenega pomena pri načrtovanju embalaže, ki ni le estetska, temveč tudi funkcionalna za vse.

Akademičarka z vizijo trajnostne in vključujoče prihodnosti

Dr. Diana Gregor Svetec, redna profesorica na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, je priznana strokovnjakinja na področju tekstilnih znanosti, embalaže in tiskovin. V svoji dolgoletni karieri se posveča raziskovanju materialov, trajnostnemu oblikovanju ter v zadnjem času tudi vključujočemu oblikovanju embalaže za ranljive skupine. Objavila je več kot 50 znanstvenih del in sodelovala pri številnih nacionalnih ter mednarodnih projektih. Njena prizadevanja združujejo znanost, ekologijo in družbeno odgovornost.

Dostopnost kot temelj enakopravnosti

Poseben poudarek je dr. Gregor Svetec namenila komunikacijski funkciji embalaže – dostop do informacij namreč pomeni tudi dostop do znanja in samostojnosti. Pri tem se je sklicevala na misel Louisa Brailla, da “ne potrebujemo sočutja, potrebujemo enakopraven dostop”.

Ustrezno oblikovana embalaža to omogoča – ne z nadomestili, temveč s premišljenimi in standardiziranimi rešitvami, ki uporabnikom nevsiljivo omogočajo uporabo izdelka brez dodatne pomoči.

Ste vedeli?

• Braillova pisava, ki jo je leta 1824 razvil Louis Braille, izhaja iz vojaške »nočne pisave«.
• Standardizacija Braillovih znakov omogoča natančno tipno branje – pomembno je, da so izbočeni, razmaknjeni in kakovostno izvedeni.
• Posebne taktilne oznake na embalaži usmerjajo prste uporabnika do QR-kod, ki vodijo do zvočnih navodil ali informacij o izdelku.

Oddaje Po sledeh napredka so na sporedu televizije IDEA vsak četrtek ob 18.30 in 20.15, na voljo pa so tudi na YouTube in www.tvidea.si.

Foto: Freepik