Najpogostejša napaka pri zalivanju paradižnika poleti (in kako jo odpraviti)

Poletna sezona vrtnarjenja je v polnem razmahu, paradižniki rastejo, razvijajo plodove in potrebujejo ustrezno nego. Med ključnimi opravili, ki odločajo o zdravju in donosnosti rastline, je zalivanje. Čeprav se morda zdi preprosto, lahko napačen način zalivanja povzroči več škode kot koristi. Ena izmed najpogostejših napak je zalivanje čez liste – še posebej v poletni vročini.

Zakaj paradižnik ne mara mokrih listov?

Listi paradižnika so zelo dovzetni za razvoj glivičnih bolezni. Med najbolj znanimi sta plesen (Phytophthora infestans) in listna pegavost (Septoria lycopersici), ki se hitro širita v vlažnih razmerah. Če paradižnikove liste redno močimo med zalivanjem, ustvarjamo pogoje, ki tem boleznim izjemno ustrezajo – zlasti pri visokih temperaturah in visoki zračni vlagi.

Mokri listi se ne posušijo vedno dovolj hitro, še posebej če rastlina raste v gostem nasadu ali je slabo zračena. Kapljice na listih lahko tudi koncentrirajo sončne žarke, kar sicer redko, a občasno lahko povzroči poškodbe tkiva. Glavna težava pa ostaja razvoj bolezni, ki lahko ogrozijo celoten pridelek.

Kako pravilno zalivati poleti?

Namesto zalivanja od zgoraj raje vodo usmerimo neposredno h koreninam rastline. To pomeni:

• Zalivamo ob vznožju rastline, po možnosti s cevjo, kapljičnim sistemom ali zalivalko brez prhe.
• Najboljši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj, ko je zemlja še nekoliko hladna, ali zvečer, če ni več vlage v zraku. Tako se voda bolje vpije in rastlina ni izpostavljena nenadnim temperaturnim šokom.
• Raje redkeje in obilneje kot pogosto in površno – tako spodbudimo razvoj globljih korenin in večjo odpornost na sušo.

Dodatni poletni nasveti za zdrave paradižnike

Poleg pravilnega zalivanja je priporočljivo:

• Redno odstranjevati zalistnike, to so stranski poganjki, ki rastejo med glavnim steblom in listi. Z njihovo odstranitvijo poskrbimo za boljše zračenje in usmerjeno rast.
• Ne pršimo rastlin z gnojili po listih v vročini. Če uporabljamo listna gnojila, naj bo to zgodaj zjutraj ali v oblačnem vremenu.
• Zastiramo tla okoli paradižnikov z organsko zastirko (slama, pokošena trava), kar preprečuje izsuševanje tal, zmanjšuje temperaturna nihanja in omejuje rast plevela.
• Dognojujemo s kalijem, ki podpira tvorbo plodov in krepi celične stene rastline, kar zmanjšuje dovzetnost za bolezni.

Paradižnik je ena izmed najbolj priljubljenih vrtnin, a hkrati tudi ena bolj občutljivih na nepravilno nego v poletni vročini. Pravilno zalivanje – neposredno k tlom, brez močenja listov – je temelj za zdrav pridelek brez glivičnih bolezni. S preprostimi ukrepi, kot so jutranje zalivanje, odstranjevanje zalistnikov in zastiranje, lahko vrtnar vsak dan pripomore k boljšemu in okusnejšemu rezultatu.

Foto: Freepik