Dve leti po ujmi še vedno brez protipoplavnih nasipov: »Podpiram to, da se ščiti narava, vendar ne na račun človeka«

V porečju Mure, ki je v ujmi pred dvema letoma med drugim prebila nasip v Dolnji Bistrici in poplavila vas, so bila izvedena sanacijska dela, s katerimi so popravili in tako utrdili rečne nasipe, ki jih je pred tem načel čas. Še vedno pa v večini občin čakajo na obljubljene nove protipoplavne nasipe za dodatno zaščito, saj so postopki dolgotrajni.

V okviru sanacije na vodotokih je bilo lani izvedenih za 670.000 evrov del.

V porečju Mure je bilo saniranih devet objektov in skupno 1,3 kilometra odsekov, kažejo podatki vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih.

Konec maja letos so se začela tudi gradbena dela na skoraj 21 milijonov evrov vrednem visokovodnem nasipu na območju med Krogom in Petanjci, ki bo po navedbah Ministrstva za naravne vire in prostor dokončan predvidoma do sredine leta 2026. Projekt, sofinanciran iz načrta za okrevanje in odpornost, obsega dograditev in nadvišanje obstoječega nasipa.

Skupno je ob Muri približno 45 kilometrov protipoplavnih nasipov, ki jih je treba ali dograditi ali zvišati.

A na nekaterih odsekih, predvsem v občini Črenšovci, trasa še vedno ni dokončno določena. Kljub temu na ministrstvu napovedujejo, da bo projekt izgradnje celotne trase protipoplavnih nasipov zaključen v načrtovanem roku, torej najkasneje do konca junija 2026.

V občini Črenšovci, kjer je Mura pred dvema letoma predrla nasip in poplavila vas, po besedah županje Vere Markoja upajo, da bo kmalu prišlo do preboja. Trasa protipoplavnega nasipa po njenih informacijah na območju občine še ni določena "zaradi mnenjedajalca Zavoda RS za varstvo narave, ki je zahteval nadomestitev izgubljenih površin in s tem premik trase nasipa".

"Protipoplavni nasip je bil izgrajen oz. popravljen le v delu na Dolnji Bistrici, kjer je bil v času poplav leta 2023 pretrgan," je županja še pojasnila za STA.

Kakšno stanje je na Razkrižju?

Čimprejšnjega premika v izgradnji protipoplavnega nasipa si obetajo tudi v občini Razkrižje ob meji s Hrvaško.

"Postopek se strašansko dolgo vleče, a mislim, da smo tik pred pred izdajo gradbenega dovoljenja, ki ga mora izdati ministrstvo za naravne vire in prostor, ker je obseg investicije višji od pristojnosti upravne enote," je za STA povedal župan Stanko Ivanušič.

Na občinski strani so po njegovih zatrdilih opravili vse potrebno. "Zelo težko je bilo pridobiti pogodbe od lastnikov, med katerimi je bilo tudi nekaj trdih pogajalcev, predvsem tistih, ki živijo drugje," je povedal. "A zdaj je vse pripravljeno, izvajalec je izbran in tako se lahko, ko pride do gradbenega dovoljenja, takoj začne delati," je dodal.

Po besedah Ivanušiča so ti postopki mnogo preveč zapleteni. "Preveč je soglasodajalcev in mnenjedajalcev v tako pomembnih zadevah," je opozoril.

Lendavski župan kritičen do problema

"Čeprav je na voljo denar, na žalost dve leti po ujmi niso vidni veliki premiki," je kritičen tudi župan Lendave Janez Magyar. Po njegovih besedah bi morali biti v takšnih izrednih razmerah zavoljo preprečitve ponovitve tragedije postopki enostavnejši, tisti, ki izdajajo soglasja, pa bi morali imeti več posluha. "Podpiram to, da se ščiti narava, vendar ne na račun človeka," je dejal.

Podobno meni tudi županja Črenšovcev Markoja. "Razumem naravovarstvenike, ampak človeško življenje mora biti vseeno na prvem mestu," je izpostavila.

Sedem občin Pomurja je po ujmi pred dvema letoma popisalo za skupno več kot pet milijonov evrov škode.

Vir: STA

Foto: arhiv Pomurec