Kaj posaditi za živo mejo? Trajne, odporne in nezahtevne rešitve za urejeno okolico doma

Živa meja je več kot le naravna ograja. S pravilno izbiro rastlin lahko hkrati dosežemo zasebnost, zaščito pred vetrom, vizualno mejo in estetski učinek, ki dopolnjuje urejenost okolice hiše. Pri načrtovanju pa se je treba vprašati: kaj posaditi, da bo lepo, obstojno in čim manj zahtevno za vzdrževanje?

Vrtnarski strokovnjaki poudarjajo, da je pri izbiri najprej treba razmisliti o namenu: želimo visoko, gosto in zimzeleno zaščito ali pa bolj odprto, cvetočo mejo, ki nudi zavetje tudi živalim?

Med najbolj priljubljenimi in nezahtevnimi rastlinami za živo mejo še vedno ostajata liguster (kalina) in cipresa (Thuja). Oba dobro prenašata rez in oblikovanje, liguster pa je znan po tem, da hitro raste in uspeva v skoraj vseh tleh. Ciprese so odlična izbira za tiste, ki želijo zimzeleno zaščito skozi celo leto, a potrebujejo nekoliko več prostora in redno striženje.

Za naraven in bolj sproščen videz pa številni lastniki hiš posegajo tudi po grmovnicah, kot so forzicija, dren, hibiskus ali rdeči gaber, ki spomladi ali poleti cvetijo, jeseni pa ponujajo barvite liste. Takšne žive meje sicer potrebujejo več prostora in so manj kompaktne, a privabljajo opraševalce in prispevajo k biotski raznovrstnosti.

V zadnjih letih je vse več zanimanja tudi za avtohtone vrste, kot so črni trn, glog ali leska, ki so prilagojene lokalnim razmeram, odporne na bolezni in primerne za t. i. naravne žive meje brez intenzivne nege.

Kar zadeva vzdrževanje, večina vrst zahteva obrezovanje vsaj enkrat do dvakrat letno, predvsem v poletnih mesecih, ko je rast najhitrejša. Pri sajenju je priporočljivo upoštevati pravilen razmak med sadikami, običajno med 30 in 60 centimetri, odvisno od vrste.

Pomembno je tudi, da sadike v prvih letih redno zalivamo in po potrebi dognojujemo, saj se tako hitreje razrastejo in ustvarijo gosto pregrado.

Za tiste, ki želijo takojšen učinek, vrtnarji ponujajo možnost zasaditve že več let starih sadik ali predhodno vzgojenih modulov žive meje, kar pa je cenovno bistveno dražja izbira.

FOTO: Freepik