Julija v slovenskih rekah kar četrtina manj vode kot običajno

Julij 2025 je bil po podatkih Agencije RS za okolje izjemno skromen z vidika vodnatosti slovenskih rek. Po rekah po vsej državi je preteklo približno 25 % manj vode kot v povprečju med leti 1991 in 2020. Podatki kažejo, da je bila vodnatost rek večinoma podpovprečna, a zelo raznolika med različnimi porečji, ponekod celo znotraj istega.

Drava skoraj dosegla dno meritev

Med najbolj izstopajočimi primeri letošnjega sušnega poletja je reka Drava v Črnečah, kjer se je julijski srednji pretok približal najnižjim vrednostim v zgodovini meritev. Manjši pretok kot letos je bil na tej postaji, kjer spremljajo podatke od leta 1965, zabeležen le leta 2022, ko je znašal 159 m³/s. Letos je bil pretok primerljiv tudi z letom 2003, ki ga mnogi še pomnijo po izjemni suši.

Mura okrevala, drugi deli Slovenije manj optimistični

Reka Mura, ki je pretekli mesec beležila rekordno nizko vodnatost, je tokrat zabeležila nekoliko višje pretoke, a kljub temu ostaja pod povprečjem. Skromne količine vode so beležili tudi v slovenski Istri, zgornjem Pokolpju, na Savinjskem in po več pritokih Drave, kjer je pretekla le polovica ali celo manj običajnih količin vode.

Svetla izjema: Spodnja Soča z Idrijco in Vipavo

Med redkimi rekami, ki so julija presenetile z nadpovprečno vodnatostjo, je bila Soča v spodnjem toku, skupaj s pritokoma Idrijco in Vipavo. V tej regiji so očitno vremenske razmere in geografski dejavniki omogočili boljšo hidrologijo kot drugod po državi.

Strokovnjaki opozarjajo, da so tovrstna nihanja vse pogostejša in da vodna negotovost postaja realnost, tudi za reke, ki so sicer znane po svoji stabilnosti. Takšni podatki so jasen opomin, da bo upravljanje z vodnimi viri v prihodnosti še pomembnejše – ne le za okolje, temveč tudi za kmetijstvo, energetiko in vsakodnevno življenje.