Veste, zakaj klopotec poje v vinogradih?

Leseni vrtljivi klopotec je tradicionalni slovenski pripomoček, ki ga najpogosteje srečamo v vinogradih. Njegov osnovni namen je varovati grozdje pred pticami, hkrati pa je postal tudi prepoznaven simbol podeželske kulture in vinogradniške tradicije.

Najzgodnejše pisne omembe segajo v 18. stoletje, v ljudskem izročilu pa se pojavlja celo prej. Izvira iz vinorodnih območij vzhodne Slovenije, kjer so ga vinogradniki postavljali v poletnih mesecih, ko grozdje začne dozorevati. Po navadi so ga odstranili do Martinovega, saj je bil njegov čas namenjen predvsem varovanju pridelka.

Klopotec deluje na preprost, a učinkovit način. Lopatice ujamejo veter, ki preko osi in lesenih kladivc ustvarja značilen ritmičen zvok. Ta odganja ptice, po starih pripovedih pa tudi kače, hkrati pa naj bi »mehčal« grozdje. Njegov zvok, ki se razlega po vinogradih, je postal del prepoznavne jesenske krajine.

Izdelava klopotca zahteva poznavanje lesa in njegove akustike. Stolček je običajno iz kostanja, hrasta ali jasena, kladivca iz bukve, deska pa iz kostanja ali češnje. Rep in lopatice poskrbijo, da je klopotec pravilno obrnjen proti vetru.

FOTO: arhiv (J. Ž.)