Zadružna zveza Slovenije podelila priznanja za izjemne dosežke

Zadružna zveza Slovenije je na tradicionalnem Dnevu zadružnikov, ki zaznamuje vsakoleten sejem AGRA, slavnostno podelila letna priznanja zadružnicam, zadružnikom, zadrugam in organizacijam, ki s svojim delom krepijo zadružništvo in razvoj slovenskega podeželja. 

Skupno je bilo podeljenih 29 priznanj v različnih kategorijah, dogodek pa je letos še posebej zaznamovala energija Mednarodnega leta zadružništva, ki ga je s pomembnim sporočilom »Zadruge gradijo boljši svet« razglasila Generalna skupščina Združenih narodov.

Udeleženci.

Predsednik Zadružne zveze Slovenije, Borut Florjančič, je v pozdravnem nagovoru izpostavil, da nagrade niso le priznanje posameznikom, temveč potrjujejo moč sodelovanja in skupnosti: »Ko govorimo o nagrajencih, govorimo o zgodbah sodelovanja, odgovornosti in trdne vere v moč skupnosti.

Prav zaradi vas zadružništvo ni zgolj zgodovina, temveč živ organizem, ki diha s podeželjem in ga vodi naprej. Letošnje Mednarodno leto zadružništva nas še dodatno spominja, da so vrednote sodelovanja, demokratičnosti in medsebojne pomoči univerzalne in ključne za prihodnost slovenskega podeželja.«

Podeljenih 29 priznanj.

Slavnostni dogodek je bil prežet z izjemnim občutkom povezanosti. Med nagrajenci so bila letos tudi društva kmečkih in podeželskih žena, ki s prostovoljnim delom, ohranjanjem kulturne in kulinarične dediščine ter medgeneracijskim sodelovanjem dokazujejo, da zadružni duh presega formalne okvire in bogati slovensko podeželje.

Priznanja so bila podeljena v več kategorijah – za trajen doprinos k razvoju zadružništva (10 priznanj), za prispevek k razvoju zadružništva (12 priznanj) ter jubilejna priznanja ob pomembnih obletnicah delovanja posameznih zadrug in organizacij: priznanje ob 25-letnici delovanja je prejela Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, priznanje ob 50-letnici delovanja Društvo podeželskih žena Gornja Radgona in Društvo kmečkih žena Žiri, priznanje ob 70-letnici delovanja Kmetijska zadruga Šaleška dolina, priznanje ob 80-letnici delovanja pa Kmetijska zadruga Metlika, Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi in Kmetijska zadruga Hoče.

Podrobnejšo predstavite nagrajencev si lahko preberete na spodnji tej povezavi.

Občinstvo.

O Zadružni zvezi Slovenije, z.o.o.

60 kmetijsko-gozdarskih zadrug, članic zveze, povezuje preko 13.000 oziroma skoraj 50 odstotkov družinskih kmetij, ki v Sloveniji pridelujejo kmetijske pridelke pretežno za trg. Članice zveze skupaj ustvarijo dobrih 900 milijonov prihodkov, z zadružnimi podjetji (Mlekarna Planika, Mlekarna Celeia, Oljarna Fram ...) pa krepko čez milijardo evrov. Zadružništvo v različnih, tudi nekmetijskih dejavnostih, v Sloveniji zaposluje 2.700 ljudi, od tega jih 95 odstotkov zaposlujejo kmetijske in gozdarske zadruge članice ZZS, ki na drugi strani predstavljajo 15 odstotkov od vseh zadrug v Sloveniji. 330 zadružnih trgovin omogoča, da podeželje in manj razvita območja ostajajo produktivna in vitalna. Članice zveze so pretežno mešane zadruge, kar pomeni, da lokalno/regionalno odkupujejo različne kmetijske pridelke, saj imajo tudi družinske kmetije članov in partnerjev raznolike kmetijske dejavnosti.

Zadružna zveza Slovenije združuje:

• 5.000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka in 44 zadrug, ki skrbijo za odkup, prodajo in predelavo mleka v 3 zadružnih mlekarnah;
• 7.000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mesa in 42 zadrug, ki skrbijo za odkup in prodajo živine ter predelavo mesa v 9 zadružnih predelovalnih obratih;
• 400 družinskih kmetij, ki pridelujejo zelenjavo in sadje;
• 16 zadrug, ki letno odkupijo preko 100 000 t žita;
• 2 zadružni oljarni, ki skupaj predelata preko 90 odstotkov bučnic in
• 5 zadružnih vinskih kleti, ki povezujejo preko 800 vinogradniških družin, ki obdelujejo skoraj 1 500 ha vinogradov in pridelajo 10 milijonov odličnih vin.

*Oglasni prispevek