To je zlata goba gozdov, ki navdušuje s svojo barvo in okusom

Med najbolj prepoznavnimi in priljubljenimi gobami slovenskih gozdov je zagotovo lisička. Pri nas uspeva več različnih različkov navadnih lisičk – od bele, blede, oranžne do ametistne barve – prepoznamo pa jo po značilnih letvičastih lističih, ki potekajo daleč po betu navzdol, proti robu pa se viličasto razcepijo.

Klobuk lisičke meri od 2 do 12 cm. Sprva je droben in polkrožen, nato izbočen s podvitim robom, kasneje se razpre in razvije oster, valovit rob. Osredje pri starih gobah je pogosto nekoliko vdrto. Površina klobuka je gladka, pri posebni luskati lisički pa luskata; barva variira od belkaste do intenzivno oranžno rumene.

Meso lisičke je belo in trdo, pod površino klobuka rahlo rumenkasto, z izrazitim prijetnim vonjem ter nekoliko pekočim in trpkim okusom. Trosi so elipsasti, gladki in neamiloidni, 8–12 x 5–7 µm, trosni prah pa bledo rumenkast.

Lisička raste skupinsko pod listavci in iglavci, od začetka poletja do pozne jeseni, razmeroma pogosto, čeprav je njena prisotnost v nekaterih gozdovih v upadanju. Gre za mikorizno gobo, ki uspeva v mešanih gozdovih, njena sezona pa traja od junija do novembra.

Lisička je užitna, vsestranska in zelo cenjena v kulinariki, primerna za številne jedi, od svežih omak do sušenja. Čeprav je okusna in aromatična, je pogosto nekoliko precenjena, a kljub temu ostaja nepogrešljiva sestavina jesenskih gobarskih košar.

FOTO: Freepik; VIR INFORMACIJ: gobe.si