Letos nastalo več odpadne hrane kot leto prej

Lani se je v Sloveniji zavrglo 168.318 ton hrane, kar je 2 % več kot leto prej, oziroma v povprečju 79 kg na prebivalca. Glavni razlog za povečanje količine odpadne hrane je rast v proizvodnji hrane, kjer je količina zavržene hrane narasla za skoraj petino. Večinoma gre za snovi, neprimerne za uživanje ali predelavo.

Malenkost več odpadne hrane je nastalo tudi v gospodinjstvih (za 2 %) in trgovini z živili (za 1 %), medtem ko je v gostinstvu in strežbi hrane nastalo 4 % manj odpadkov kot leto prej. Po ocenah SURS-a je delež užitnega dela odpadne hrane lani znašal 36 % ali 60.600 ton, preostalih 64 % pa je predstavljal neužitni del, kot so olupki, kosti, jajčne lupine in podobne snovi, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi.

Največ odpadne hrane, 44 % ali 73.600 ton, nastane v gospodinjstvih, kar pomeni, da je vsak prebivalec v povprečju zavrgel 35 kg hrane, pri čemer bi bila užitna še tretjina, oziroma približno 11 kg. V gostinstvu in strežbi hrane nastane 32 % odpadkov, v proizvodnji hrane 15 %, najmanj pa v trgovini z živili – 9 %.

Večina odpadne hrane se predela v bioplinarnah in kompostarnah – 45 % anaerobno v bioplinarnah in 34 % aerobno v kompostarnah. V obratih za mehansko-biološko obdelavo (MBO) se je biološko stabiliziralo 19 % odpadne hrane, preostalih 2 % pa je bilo obdelanih z drugimi postopki, kot so sežig, ponovno rafiniranje olja in druge biološke obdelave.

FOTO: Freepik