Vrtnarska opravila v prvem tednu oktobra po setvenem koledarju

Marija Thun, ena najbolj znanih raziskovalk biodinamičnega vrtnarjenja, je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja razvila setveni koledar, ki ga vrtnarji in kmetje uporabljajo še danes.

Njeno delo temelji na opazovanju vpliva Lune in položaja zvezd na rastline. Ugotovila je, da se rastline odzivajo različno, glede na to, ali Luna potuje skozi ozvezdja, povezana s korenino, listom, cvetom ali plodom. Tako je razdelila dneve na:

• koreninske – primerni za sajenje korenovk in delo s tlemi,
• listne – za listnato zelenjavo in nego rastlin,
• cvetne – za cvetlice in zelišča,
• plodne – za plodovke in sadno drevje.

Čeprav je koledar vodilo in ne trda zapoved, mnogi vrtnarji opažajo, da rastline, posajene ob pravem času, rastejo bolj zdravo in obrodijo obilneje.

Oktober – mesec prehoda

Prvi teden oktobra je poseben. Dnevi so krajši, noči hladnejše, tla pa še vedno zadržujejo toploto. To je idealen čas za jesensko sajenje, delitev trajnic, pa tudi za pripravo vrta na zimo. Če opravila razporedimo skladno s koledarjem, lahko naravne procese izkoristimo sebi v prid.

Opravila v prvem tednu oktobra

Plodni dnevi – sadje in plodovke

V tem obdobju je čas za obiranje jabolk, hrušk in buč, ki so že dozorele. Zdrave plodove shranimo v hladnem prostoru, poškodovane pa čim prej porabimo. Plodni dnevi so tudi idealni za sajenje sadnega drevja. Če posadimo jablano ali hruško v jeseni, se bo do pomladi dobro ukoreninila in imela spomladi lepši začetek. Pri grmovnicah (ribez, maline, ameriške borovnice) je prav tako priporočljivo zasaditi jih jeseni, saj bodo do pomladi utrjene.

Cvetni dnevi – okras in lepota

Prvi dnevi oktobra kličejo k sajenju čebulnic, ki bodo razveseljevale spomladi. Narcise, hijacinte, okrasni luk in žafrani so varna izbira. Pri tulipanih je priporočljivo počakati v november, a če je vreme hladno in suho, lahko tudi oktobrska zasaditev uspe. Poleg čebulnic lahko v cvetnih dneh razdelimo in presadimo trajnice, ki so že odcvetele, na primer perunike ali jesenske astre. Tako jim damo nov prostor in več življenjske energije za naslednjo sezono.

Listni dnevi – zeleno za zimo

Na listne dneve sejemo motovilec, zimsko solato in špinačo. To so rastline, ki dobro prenašajo nizke temperature in jih bomo uživali skozi zimo in zgodaj spomladi. Obenem lahko v tem času poskrbimo tudi za trato: še zadnjič jo pokosimo, če je vreme milo, jo prezračimo in pognojimo z organskim gnojilom. Listni dnevi so prav tako primerni za zalivanje in gnojenje rastlin z naravnimi pripravki, kot je kompostni čaj.

Koreninski dnevi – moč pod zemljo

Na koreninske dneve se posvetimo tistemu, kar ostaja pod površjem. Posadimo čebulčke čebule za prezimitev in pripravimo gredice za sajenje česna, ki ga v mnogih vrtovih sadimo konec oktobra ali v novembru. Pomembno je tudi delo s tlemi: dodamo zreli kompost, posejemo zeleni podor (npr. facelijo ali grašico), rahlo prerahljamo zemljo in poskrbimo, da bodo tla čez zimo zaščitena.

Vedno pomembna jesenska opravila

Ne glede na to, kateri tip dneva je po koledarju, so nekatera opravila nujna:

• zaščitimo občutljive rastline pred prvimi zmrzalmi,
• lončnice prestavimo na toplejše mesto,
• dodamo zastirko okoli rastlin za ohranjanje toplote,
• uredimo kompostni kup in odstranimo odpadlo listje.

Kratek pregled tedna (1.–7. oktober)

• Začetek tedna: sajenje čebulnic, delitev trajnic.
• Sredina tedna: sejanje motovilca in solate, košnja trate.
• Konec tedna: obiranje sadja, sajenje sadnega drevja in grmovnic, priprava tal za česen in čebulo.

Prvi teden oktobra je poln možnosti za vrtnarje. Koledar Marije Thun nas spomni, da delo na vrtu ni le fizično opravilo, temveč tudi povezava z ritmom narave. Čeprav vreme pogosto odloča o tem, kaj bomo dejansko lahko opravili, je koledar koristen pripomoček za boljše načrtovanje. Jesen je čas zaključevanja, a hkrati tudi začetek novega vrtnarskega cikla – prav zdaj z delom postavljamo temelje za bogato pomlad.

Slike so simbolične, foto: Freepik