Kmetice so srce podeželja in ključ do prihodnosti

Vsako leto 15. oktobra obeležujemo svetovni dan kmetic, dan, ki opozarja na velik pomen žensk pri pridelavi hrane, ohranjanju podeželskega življenja in razvoju lokalnih skupnosti.

Kmetice po svetu in tudi v Sloveniji vsakodnevno prispevajo k prehranski varnosti, skrbi za naravno okolje ter gospodarski in socialni stabilnosti podeželja. Kljub temu se še vedno soočajo z vrsto izzivov, od omejenega dostopa do zemlje in finančnih virov do omejene zastopanosti pri odločanju o razvojnih politikah.

Svetovni okvir: pomembna, a podcenjena vloga

Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) so leta 2023 ženske predstavljale 39,6 % vseh zaposlenih v svetovnem kmetijstvu, ki skupaj z gozdarstvom in ribištvom zaposluje več kot 916 milijonov ljudi. Čeprav njihov prispevek k globalni preskrbi s hrano ostaja izjemno pomemben, imajo ženske v številnih državah bistveno slabši dostop do zemljišč, kreditov, tehnologije in izobraževanja, kar neposredno vpliva na njihovo ekonomsko neodvisnost.

Analiza FAO opozarja tudi, da le približno 19 % državnih in mednarodnih politik na področju kmetijstva izrecno vključuje vprašanje enakosti spolov ali ženskih pravic kot osrednji cilj. To pomeni, da je njihova vloga še vedno pogosto prezrta, kljub temu da nosijo velik del odgovornosti za prehransko varnost.

Slovenija in Evropa: koraki naprej, a razlike ostajajo

V Evropi se položaj žensk na podeželju postopoma izboljšuje, vendar so razlike med državami še vedno velike. Po podatkih Eurostata je leta 2020 delež žensk med vodji kmetijskih gospodarstev v EU znašal 31,6 %, v Sloveniji pa je ta delež nekoliko nižji, pri približno 28 %. Hkrati slovensko kmetijstvo temelji skoraj izključno na družinskem delu – leta 2020 je bilo kar 95 % vseh kmetij družinskih, kar pomeni, da je pomemben del dela žensk pogosto neplačan in neviden v uradni statistiki.

Podnebne spremembe povečujejo pomen kmetic

Kmetice se danes ne spopadajo le z ekonomskimi in družbenimi neenakostmi, temveč tudi z vplivi podnebnih sprememb. Njihova vloga pri prilagajanju pridelave novim razmeram je ključna, saj so pogosto odgovorne za uvajanje trajnostnih praks, kot so sonaravno kmetovanje, varčna raba vode in ohranjanje biotske raznovrstnosti. S tem pomembno prispevajo k odpornosti prehranskih sistemov in dolgoročni stabilnosti lokalnih skupnosti.

Politike prihodnosti: enakost kot pogoj za razvoj

Evropska unija je v novi skupni kmetijski politiki 2023–2027 prvič posebej poudarila pomen enakosti spolov. Ukrepi so usmerjeni v lažji dostop do izobraževanja, digitalnih orodij, mentorstva in finančne podpore, ki ženskam omogočajo večjo samostojnost in podjetniško dejavnost na podeželju. Tudi v Sloveniji se krepijo programi, namenjeni spodbujanju ženskega podjetništva, izboljšanju infrastrukture in razvoju storitev, ki olajšajo združevanje poklicnega in družinskega življenja.

Opolnomočene kmetice gradijo močnejšo družbo

Svetovni dan kmetic je veliko več kot simbolično praznovanje. Je priložnost za razmislek o tem, kako pomembno vlogo imajo ženske pri zagotavljanju hrane, skrbi za naravne vire in razvoju podeželskih skupnosti. Hkrati je tudi poziv k ukrepanju: enak dostop do zemljišč, financ, znanja in odločanja ni le vprašanje pravičnosti, temveč nujen pogoj za trajnostno prihodnost kmetijstva in družbe kot celote. Ko so kmetice opolnomočene, so močnejše ne le njihove družine, temveč tudi celotne skupnosti, ki jih soustvarjajo.

Foto: Freepik