»Vlažen, mrzel Luka, kmalu sneg prikuka«

18. oktober je dan, ko Cerkev obhaja god svetega Luke – enega izmed štirih evangelistov, ki je krščanskemu izročilu zapustil dve izjemno pomembni knjigi: Evangelij po Luku in Apostolska dela.

A današnji dan ni le verski praznik. Skozi stoletja je v slovenski ljudski zavesti postal tudi prelomnica med jesenjo in zimo, prepoznana po pregovoru:

»Vlažen, mrzel Luka, kmalu sneg prikuka.«

Ta stara modrost je več kot le poetičen izraz – je simbol izkušenj, ki so jih naši predniki pridobivali z opazovanjem narave, vremena in letnih časov. In prav 18. oktober je bil eden tistih dni, ki so napovedovali, kaj bo prinesel zimski čas.

Sveti Luka – zdravnik, spremljevalec in evangelist

Luka je bil po rodu Grk (ali Sirijec) iz Antiohije, takrat pomembnega kulturnega in trgovskega središča. Po poklicu je bil zdravnik, kar se odraža tudi v njegovem evangeliju, kjer Jezusa predstavi predvsem kot zdravnika telesa in duše. Bil je učen, razgledan in globoko veren mož, ki je spremljal apostola Pavla na njegovih misijonarskih potovanjih, skupaj z njim prišel v Rim in ostal zvest spremljevalec vse do Pavlove smrti.

Zgodovinski viri in cerkveno izročilo kažejo, da Luka sam ni bil neposredni očividec Jezusovega življenja, a je informacije zbiral natančno in preudarno. V njegovem evangeliju je čutiti vpliv poglobljenih pogovorov z Marijo, ki mu je pripovedovala o Jezusovem rojstvu in otroških letih. Zaradi teh srečanj se je razvila legenda, da je Luka tudi prvi ikonopisec – avtor nekaterih najstarejših podob Marije, med njimi tiste iz rimskega svetišča Salus Populi Romani.

Luka danes velja za zavetnika zdravnikov, slikarjev, kiparjev, zlatarjev, čipkaric, knjigovezov in celo živine ter mesarjev. Njegov simbol je vol, ki ga pogosto najdemo na srednjeveških upodobitvah evangelistov.

Pregovor, ki napoveduje zimo

Med ljudmi se je ob njegovem godu ohranil znan vremenski rek:

»Vlažen, mrzel Luka, kmalu sneg prikuka.«

Pregovor je nastal iz stoletij opazovanja narave: če je okoli 18. oktobra hladno in vlažno, potem je prvi sneg blizu in zima ne bo več dolgo čakala. Takšne vremenske napovedi so bile izjemno pomembne v času, ko še ni bilo meteoroloških postaj in satelitov – ljudje so morali znati pravočasno pripraviti polja, shraniti pridelke in pripraviti domove na mraz.

Tudi sodobna klimatologija priznava, da se ljudske modrosti pogosto ujemajo z dejanskimi podnebnimi vzorci. Prehod iz tople jeseni v hladnejše mesece se v srednji Evropi res običajno začne prav v drugi polovici oktobra, zato ima pregovor še danes presenetljivo praktično vrednost.

Luka kot simbol prehoda in ravnovesja

God svetega Luke ima še globlji pomen. Predstavlja prehodno obdobje, ko narava menja ritem – listje odpada, dnevi se krajšajo, zrak postaja ostrejši. V duhovnem smislu je to čas premišljevanja, notranjega miru in priprave na zimo, ki jo Luka simbolično napoveduje.

Kot zdravnik, umetnik in pisec Luka združuje duhovno in telesno, znanje in sočutje, umetnost in vero. Njegov praznik nas spomni, da se tudi sami ustavimo, poskrbimo za svoje zdravje, okrepimo vezi z drugimi in vstopimo v nov letni čas z zavedanjem, da so spremembe del naravnega kroga.