Geotermalna energija – korak k zeleni prihodnosti

Severovzhodni del Slovenije leži na velikih in globokih vodonosnikih geotermalnih voda, ki se uporabljajo predvsem v zdravilne, turistične in kmetijske namene, medtem ko njihove energetske lastnosti še niso dovolj prepoznane in raziskane.

Njihovo izkoriščanje se začne s pregledom terena s potencialnimi nahajališči vodonosnikov z uporabo različnih naprednih tehnologij in metod. V primeru pozitivnih rezultatov testov se raziskovalno območje ogradi ter izvrtajo in opremijo geotermalne vrtine, iz katerih se črpa geotermalna voda, energija pa se proizvaja z uporabo tehnologij, kot so proizvodne in injekcijske vrtine ter toplotni izmenjevalniki, hkrati pa se proizvedeni viri shranjujejo.

Poleg vrtanja novih vrtin se za raziskovanje geotermalnih voda vse pogosteje uporabljajo tudi obstoječe vrtine za črpanje ogljikovodikov (predvsem nafte in zemeljskega plina), ki se po zaključku omenjenega postopka zaprejo s cementiranjem in zamaški ter opustijo, pri čemer ostanejo znatne količine geotermalnih voda neizkoriščene. Pretekle raziskave takšnih nahajališč ogljikovodikov so pokazale, da lahko količina in temperatura geotermalnih voda, ki ostanejo v podzemnih vodonosnikih, služi kot skoraj neizčrpen vir toplote in električne energije. 

Lokalna energetska agencija za Pomurje (LEA Pomurje) v sodelovanju z 10 tujimi partnerji iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Nemčije izvaja projekt TRANSGEO – Prenova zapuščenih vrtin za proizvodnjo geotermalne energije, ki ga podpira program Interreg Srednja Evropa s sofinanciranjem iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, s ciljem raziskave geotermalnega potenciala obstoječih zapuščenih ogljikovodikovih vrtin in ocene možnosti njihove pretvorbe v geotermalne vire z uporabo različnih metod, orodij, podatkovnih baz in dokumentov. 

Zbiranje podatkov, testiranje orodij, razvoj modelov in ocena stroškovne učinkovitosti pretvorbe opuščenih ogljikovodikovih vrtin so bili izvedeni na vnaprej izbranem vzorcu, tako imenovanih pilotnih območjih, ki se nahajajo v 5 partnerskih državah projekta. To so že obstoječa opremljena polja za raziskovanje in pridobivanje ogljikovodikov, ki so v eni od treh faz – aktivni, zaprti ali opuščeni. 

Za namen ocene geotermalnega potenciala ter morebitne predelave obstoječih naftno-plinskih vrtin v geotermalne, v okviru projekta TRANSGEO je LEA Pomurje izdelala študijo izvedljivosti pilotnega območja RAK-1/86 v Rakičanu. Prikazana je upravičenost začetka postopka predelave ter koristi izkoriščanja geotermalne energije kot toplotne za bližnja naselja, industrijske cone in regijo kot celoto. Posebnost te vrtine je, da je bila pol leta nazaj še nedelujoča, ravno v tem času, ko se je zaključevala priprava študije izvedljivosti, pa je začela delovati in sedaj iz nje teče/bruha topla/vroča voda. 

Na dogodku 12.9.2024, je LEA Pomurje predstavila glavne aktivnosti projekta, s predstavitvijo pripravljene študije izvedljivosti na opisani vrtini in potenciala geotermije v regiji na sploh. 

Stanje v Sloveniji in Pomurju smo opredelili na podlagi prejete baze vrtin v Sloveniji in sicer nad 500 m, kjer je navedeno, da je takih vrtin 265. Na območju Pomurja imamo skupaj 217 vrtin, od tega jih je 23 aktivnih (geotermalnih) in 47 neaktivnih (opuščenih vrtin iz preteklih raziskovanj), ki imajo potencial za aktivacijo – podobno kot ta v Rakičanu. 

Se zavedamo potenciala in istočasne nevarnosti, katero predstavljajo?! To je bilo eno izmed glavnih rdečih niti dogodka. 

Na strani potenciala je simulacija izkoriščanja pokazala, da vrtina z vložkom okrog 300.000 € in primernem scenariju rabe, lahko na letnem nivoju zagotovi okrog 2,7 GWh energije, kar predstavlja povračilno dobo investicije v energetski del, eno leto. Seveda je več različnih scenarijev, tako izkoriščanja kot tehnologij, kot na strani koriščenja toplote, kjer vsak pristop servira svoje karakteristike. Nesporno dejstvo je, da topla voda okrog 50 stopinj C obstaja in da je pretok.

Kar se tiče nevarnosti, pa je bilo izpostavljenih precej vidikov, kjer je ključnega pomena podtalnica, ki ne sme biti ogrožena v primeru tovrstnih iztekanj!

LEA Pomurje v sodelovanju s projektnimi partnerji razvija tudi transnacionalno  strategijo in akcijski načrt za prehod s fosilnih goriv na geotermalno energijo, da bi poudarila pomen izkoriščanja obstoječe infrastrukture in virov ter spodbudila nadaljnjo uporabo zelene energije v srednjeevropskih regijah. 

Končno bodo dokumenti prikazali ovire ter podali smernice za lajšanje opuščanja fosilnih goriv in postopen prehod na geotermalno energijo, s čimer se bo lahko še naprej razvijala trajnostnost, usmerjenost v zeleno energijo in energetska nevtralnost.