Slovenci danes praznujemo dan reformacije

Vsako leto 31. oktobra v Sloveniji obeležujemo Dan reformacije – državni praznik in dela prost dan, ki ima globok kulturni, jezikovni in zgodovinski pomen. Praznik ne predstavlja le spomina na versko gibanje 16. stoletja, temveč predvsem priznanje ključnega vpliva reformacije na razvoj slovenskega knjižnega jezika, pismenosti in narodne zavesti.

Reformacija je bila evropsko gibanje, ki se je začelo v 16. stoletju kot odziv na takratne razmere v Katoliški cerkvi. Njeno simbolno izhodišče je dejanje Martina Luthra , ki je leta 1517 v Wittenbergu objavilo svojih 95 tez proti odpustku. To dejanje je sprožilo val sprememb, ki so zahtevale dostopnost Svetega pisma v maternem jeziku, večjo pismenost vernikov in tesnejšo povezanost med vero ter posameznikom. Gibanje se je hitro razširilo po Evropi in kmalu doseglo tudi slovenske dežele.

Reformacija na Slovenskem

Na Slovenskem je reformacija dobila predvsem kulturno razsežnost. Najpomembnejši predstavnik gibanja je bil Primož Trubar, ki je leta 1550 izdal prvo slovensko knjigo – Katekizem in Abecednik . Z njimi je slovenščina prvič postala jezik, s tem pa tudi temelj za razvoj knjižnega jezika in pismenosti. Trubar je bil prepričan, da lahko narod obstane le, če ima svoj jezik v svoji knjigi, zato je v slovenščini uvajal verske in izobraževalne vsebine, ki so bile prej dostopne le v latinščini ali nemščini.

Njegovo delo sta nadaljevala Jurij Dalmatin in Adam Bohorič. Dalmatin je leta 1584 pripravil prvi celoten prevod Svetega pisma v slovenščino, Bohorič pa je istega leta izdal prvo slovensko slovnico, Arcticae horulae succisivae . Oba sta s svojim delom postavila temelje jezikovne norme, ki se je ohranila stoletja. Reformatorji so s svojimi knjigami, prevodi in šolstvom utemeljili slovensko kulturno in jezikovno samostojnost.

Pomen praznika danes

Dan reformacije je bil kot državni praznik uveden leta 1992. Danes ga razumemo predvsem kot praznik jezika, knjige in izobraženosti. Ob tej priložnosti po vsej Sloveniji potekajo spominske prireditve, razstave in predavanja, ki poudarjajo pomen slovenskega knjižnega jezika in kulturne dediščine. Praznik nas opominja, da je prav reformacija uspela, da je slovenščina postala jezik književnosti, izobraževanja in javnega življenja.

Dan reformacije ni le zgodovinski spomin, ampak praznik, ki nas spodbuja k spoštovanju jezika in kulture. Spominja nas, da brez truda reformatorjev danes morda ne bi imeli jezika, ki nas povezuje. Njihovo delo nas uči, da je znanje temelj svobode in da ohranjanje jezika pomeni ohranjanje identitete naroda.

Foto: Arhiv Pomurec