Z vranami v Murski Soboti se moramo naučiti sobivati

V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pripravilo predavanje z naslovom Upravljanje z vranami na Hrvaškem.

Pobuda za izvedbo dogodka je izšla iz vloge Mestne občine Murska Sobota, ki je zaradi pritožb občanov in zaznanih konfliktov z vranami na Ministrstvo za naravne vire in prostor podala zahtevo za plašenje in odstranjevanje gnezd poljske vrane v grajskem parku. V društvu poudarjajo, da želijo pri obravnavi tega vprašanja sodelovati, vendar opozarjajo, da tako drastični in enostranski ukrepi ne bodo prinesli dolgoročnih rešitev.

Da bi predstavili učinkovitejše pristope in dobre prakse, so v Mursko Soboto povabili predstavnike Javne ustanove Međimurska priroda, ki v Čakovcu že petnajst let soupravlja tamkajšnji mestni park z večjo kolonijo poljskih vran. Na Hrvaškem od leta 2017 na širšem območju večjih mest poteka tudi sistematično štetje poljskih in sivih vran, s katerim spremljajo njihovo številčnost in pojavnost težav. V Zagrebu so letos zabeležili 1245 gnezdečih parov poljske vrane, v Čakovcu 689, v grajskem parku v Murski Soboti pa 53.

Sara Srša iz ustanove Međimurska priroda je predstavila ključne razloge, zakaj se vrane tako množično pojavljajo v urbanih okoljih. Pojasnila je: »Sive vrane so se prilagodile na življenje v mestih, saj se prehranjujejo z odpadki ter s rastlinsko in živalsko hrano na odprtih površinah, v mestih pa skoraj nimajo plenilcev. Enako velja za poljske vrane. Za razliko od sivih se poljske vrane večinoma prehranjujejo na poljih.

Obe vrsti sicer veljata za ‘čistilce’, saj pobirata vse, kar v naravi pogine.« Izpostavila je pogoste težave, ki jih prebivalci zaznavajo v hrvaških mestih, od raznašanja odpadkov in hrupa do iztrebkov na parkovni infrastrukturi. Dodala je, da agresivno vedenje med gnezdenjem kaže le siva vrana, medtem ko je poljska praviloma plašna. Po podatkih raziskav obe vrsti nimata pomembnega vpliva na ptice pevke, saj gnezdijo predvsem na degradiranih območjih, ki za večino drugih vrst ptic niso primerna.

O konkretnih ukrepih za zmanjševanje konfliktov je spregovorila Mihaela Mesarić iz iste ustanove. Poudarila je: »Če se želimo izogniti konfliktom s vranami, je pomembno, da odgovorno odlagamo odpadke, da nameščamo zaprte koše, do katerih imajo živali težji dostop, in smeti redno odvažamo. Predvsem sivim vranam tako onemogočamo dostopati do hrane, s čimer zmanjšujemo možnost njihovega gnezdenja in življenja v mestih.« Pojasnila je še, da mora spremljajoče ukrepe dopolnjevati informiranje prebivalcev in obiskovalcev parkov z informacijskimi tablami ter jasnimi priporočili o ravnanju v času gnezdenja. Ključno je tudi primerno načrtovanje parkovne infrastrukture, saj lahko premišljena razporeditev poti, klopi in igral ter ustrezna zasaditev dreves in grmičevja bistveno zmanjša število konfliktnih situacij.

Posebej je poudarila pomen načrtovanja prenove grajskega parka v Murski Soboti. Po njenih besedah je smiselno gostejše sajenje dreves z redkejšimi krošnjami, grmovnic nižje rasti ter umeščanje klopi, miz in igral proč od dreves, kjer vrane gnezdijo. Če je potrebno, infrastrukturo v parku prilagodijo ali prestavijo, območja v bližini gnezd pa pogosteje čistijo in vzdržujejo.

Ob koncu je dodala še misel, ki povzema bistvo problema: »S posekom mejic in manjših gozdičev v odprti kmetijski krajini smo vrane pregnali v mesta, kjer se počutijo varno. Zdaj jih nočemo v mestih. A načini, da bi jih pregnali iz mest, niso učinkoviti. Zato se moramo naučiti živeti z njimi.«

Foto: Arhiv Sobotainfo, DOPPS, Freepik