Sveta Barbara – dan, ko zima pokaže, koliko snega prinaša

4. december je v ljudskem koledarju dan svete Barbare, ki jo poznamo kot eno najmočnejših priprošnjic v času nevarnosti. Čeprav zgodovinskih podatkov o njenem življenju ni veliko, se preko stoletij ohranja pripoved o mladi ženski, ki je zaradi vere prestala zapor in mučeništvo.

Prav zaradi te usode so jo v številnih evropskih deželah začeli častiti kot zaščitnico vseh, ki pri delu tvegajo nenadne nesreče – rudarjev, gasilcev, topničarjev in drugih poklicev, povezanih z ognjem in eksplozijami.

Njena podoba pogosto vključuje stolp, v katerem naj bi bila zaprta, kelih, ki simbolizira zakramente, ter palmovo vejo kot znamenje zvestobe in poguma.

Zgodnji december – del narave, ki veliko pove

V Sloveniji je Barbara dobila tudi povsem drugačno, »vremensko« vlogo. V ljudskem izročilu namreč velja dan njenega godu za pomembno znamenje, ki naj bi nakazovalo, koliko snega bo v prihajajoči zimi. Tako pravi star rek: »Barbara napove, koliko bo snega v prihajajoči zimi.«

Gre za izročilo, ki izvira iz časa, ko so kmetje izjemno natančno opazovali naravo. Četrti december stoji na pragu meteorološke zime, zato ni naključje, da so prav na ta dan poskušali razbrati, kakšna bo snežna podoba naslednjih tednov. Če je bil dan hladen in suh, so pričakovali več snega. Topel in vlažen zrak pa je kazal na bolj skromno snežno odejo.

Advent kot uvod v snežni ritem

Z Barbaro je povezan tudi pregovor: »Če je prvi teden v adventu mraz, traja tako ves zimski čas.«

To ne pomeni, da vreme res ostane nespremenjeno vse mesece, temveč da so se ljudje zanesli na opazovanje ponavljajočih se vzorcev. Adventni dnevi so pogosto stabilni, zato je njihov značaj veljal kot vodilo za celotno sezono.

Še posebej slikovit je pregovor o strnišču: »Če se vidi na Barbaro strnišče, se bo videlo vso zimo.«

Strnišče predstavlja gola polja brez snega. Če je bila zemlja 4. decembra temna in suha, je bilo verjetno, da v nižinah sneg ne bo pogost. Če jo je prekrila bela odeja, so pričakovali zimo, polno snežnih dni.

Ko narava govori sama zase

Opazovanja iz preteklosti niso bila brez osnove. December v Sloveniji je zelo raznolik — nekatera leta prinašajo zgodnji sneg, spet druga ostanejo dolga obdobja suha. V višjih legah se snežna odeja običajno oblikuje že v prvih dneh meseca, v nižinah pa je pogostejša megla in slana.

Čeprav sodobni vremenski modeli temeljijo na povsem drugih metodah kot ljudska modrost, se osnovno opažanje pogosto potrjuje: način, kako se začne december, marsikdaj napove splošni občutek celotne zime.

Barbarin dan tako združuje dve tradiciji: cerkveno praznovanje zavetnice, ki po izročilu varuje pred nenadnimi nesrečami, in stara ljudska opazovanja, ki nam z majhnimi znaki narave pripovedujejo, kakšna bi lahko bila zimska pokrajina v prihodnjih tednih.

* Slike so simbolične