Nezadovoljstvo v Pomurju: župani zahtevajo nov in preglednejši model financiranja

V Expanu v Murski Soboti so štirje pomurski župani – Damjan Anželj (Mestna občina Murska Sobota), Janez Magyar (Lendava), Borut Horvat (Turnišče) in Marko Virag (Beltinci) – izrazili enotno in jasno nasprotovanje novi formuli za delitev sredstev občinam z evidentiranimi romskimi naselji.

Po njihovih besedah je sistem netransparenten, temelji na napačnih podatkih in ustvarja resne razvojne neenakosti znotraj regije.

Anželj: Temeljni podatki so napačni, zato sistem ne more biti pošten

Murskosoboški župan Damjan Anželj opozarja, da je novi 20.a člen zakona o financiranju občin popolnoma preoblikoval formulo, občine pa pred tem niso prejele niti simulacij niti projekcij. Posebej zaskrbljujoča so odstopanja v podatkih, ki so bili podlaga za izračun.

Za Mestno občino Murska Sobota je bilo v izračunu upoštevano 763 pripadnikov romske skupnosti, čeprav uradni dokumenti navajajo 1100 ljudi. Enako velja za število naselij: v izračunu so navedena tri, v dokumentu Kabineta predsednika vlade pa pet. Razlika več kot 300 ljudi in dveh naselij po županovih besedah kaže na to, da podatki niso bili zbrani na terenu in ne odražajo dejanskega stanja.

Anželj je opozoril tudi na neskladje med vladnim sklepom iz leta 2021, v katerem je evidentiranih 83 naselij, in pojasnili ob izračunu, kjer jih je navedenih le 79. Ker so nekateri podatki zbrani iz »drugih evidenc«, se po njegovem odpira dvom, ali je metodologija sploh enotna in preverljiva.

Posebej je izpostavil, da od skoraj desetih milijonov evrov skupne količine sredstev dve tretjini prejme jugovzhodna Slovenija, Pomurje pa le tretjino, čeprav so razmere v regiji primerljive.

Magyar: Lendava izgublja več kot polovico sredstev – in to kljub dolgoletnemu delu

Lendavski župan Janez Magyar je poudaril, da občine niso bile pasivne, kot navajajo pristojni. Lendava je že aprila in julija 2024 poslala predloge sprememb, vendar ti niso bili upoštevani.

Po novem izračunu bo občina izgubila 51,4 odstotka sredstev, kar pomeni 293.320 evrov manj. To je po njegovem nerazumljivo, saj bi morala občina zaradi svojega indeksa razvojne ogroženosti sredstva celo pridobiti. Izbris tega indeksa iz formule ocenjuje kot neposredno škodljiv ukrep za Pomurje.

Magyar je spomnil na dolgoletno vlaganje v romska naselja: od odkupa zemljišč do urejanja infrastrukture in reševanja prostorskih ter lastninskih vprašanj. Romska skupnost v Lendavi živi na več lokacijah – v Dolgi vasi, Petišovcih, Čentibi, Dolini in v samem mestu – kar po županovem mnenju predstavlja dober primer integracije. Kljub temu je Lendava med občinami z največjim izpadom sredstev, kar vidi kot »kaznovanje« za pravilno in transparentno poročanje.

Horvat: Manjše občine bodo občutile velik pritisk

Turniški župan Borut Horvat je spomnil, da so župani že prej opozarjali, da formula nastaja brez predhodnih izračunov. Čeprav Turnišče izgubi »manj« kot velike občine, je izpad 28.000 evrov in 14,22 odstotka za manjšo občino zelo velik finančni udarec.

Po njegovem bi moral model upoštevati število romskih otrok v vrtcih in šolah, saj gre za konkretne in preverljive podatke, ki kažejo na dejansko delo občin pri vključevanju. Kritičen je bil tudi do pomanjkanja jasnih navodil, katere stroške bo država v prihodnje sploh priznala, kar lahko občine pripelje v položaj, ko bodo vlagale v programe, ki jih kasneje ne bo mogoče uveljaviti.

Horvat je izrazil tudi dvom glede vladnega poziva za vzpostavitev pilotnega romskega naselja, saj naj bi občine dobile predlog brez predhodne razprave o ciljih in posledicah takšnega projekta.

Virag: Brez sredstev so ogroženi programi in strokovno delo na terenu

Beltinski župan Marko Virag opozarja, da bo občina z novim izračunom izgubila približno 200.000 evrov oziroma skoraj 40 odstotkov sredstev. To pomeni upočasnitev ali ustavitev projektov zadnjih let, predvsem pa so ogroženi programi, ki jih izvajajo strokovni delavci na terenu.

Iz teh sredstev se financira tudi delo zaposlenih na centru za socialno delo, ki pomagajo pri vključevanju otrok v vrtce in šole. Ker se je število vključenih otrok v zadnjih letih povečalo, župana skrbi, da bo zmanjšanje sredstev zaustavilo pozitivne trende.

Virag je opozoril, da sama infrastruktura – kanalizacija, vodovod, elektrika in ceste – ni dovolj, če ljudje še vedno živijo v neustreznih bivališčih. Ključne so »mehke vsebine«, kot so delo z družinami, programi motivacije za izobraževanje in izboljšanje zaposlitvenih možnosti. Posebej je problematično, da formula ne upošteva preteklih vlaganj občin in da ni bila oblikovana enotna metodologija poročanja; občine so poročale različno obsežno, kar otežuje primerjave.

Skupno sporočilo: Podatki morajo odražati stanje na terenu

Župani poudarjajo, da »kolač« sredstev sicer ostaja enak, vendar je ključno vprašanje, na katerih podatkih temelji razdelitev. Če so ti napačni, tudi končni rezultat ne more biti pravičen.

Zato zahtevajo, da se za leto 2026 ohrani obstoječi model, v začetku prihodnjega leta pa skupaj z občinami pripravi nov, transparenten sistem z enotno metodologijo poročanja in preverjenimi podatki. Le tako bo mogoče zagotoviti nadaljevanje projektov, ki so v preteklih letih izboljšali življenje romskih skupnosti in prispevali k boljšemu sobivanju v lokalnih okoljih.

Več fotografij v spodnji galeriji ...