Pred osemdesetimi leti se je poslovil pomembni pomurski duhovnik

Mineva osemdeset let od smrti evangeličanskega seniorja Štefana Kovača, ene ključnih osebnosti prekmurskega verskega, kulturnega in političnega življenja prve polovice 20. stoletja.

Rodil se je 25. januarja 1866 v madžarskem Lebenyu v družini evangeličanskih posestnikov, od koder ga je pot vodila v šole Soprona, Halleja in Jene. Leta 1889 je bil posvečen v duhovnika in nekaj let služboval kot kaplan na različnih madžarskih gmajnah. Leta 1892 se je preselil v Mursko Soboto, tedaj del Slovenske krajine, kjer je ostal do smrti 11. decembra 1945.

S poroko v ugledno plemiško rodbino Berke je dobil pomembno oporo v vplivnem lokalnem omrežju, kar je utrdilo njegov položaj v evangeličanski skupnosti. Leta 1922 je postal senior Prekmurskega evangeličanskega seniorata, neuradno pa je dolžnosti te funkcije opravljal že od leta 1918. Kralj Aleksander I. Karađorđević ga je istega leta imenoval za duhovnega sodnika evangeličanske cerkve v Kraljevini Jugoslaviji, leta 1926 pa odlikoval z redom sv. Save, najvišjim državnim priznanjem.

Pred razpadom Avstro-Ogrske je bil Kovač podpredsednik Madžarskega izobraževalnega društva za Vendsko krajino, organizacije, ki je si je prizadevala za tesnejše povezovanje prekmurskih Slovencev z madžarskim političnim in kulturnim prostorom. S svojimi stališči je pogosto prihajal navzkriž s slovenskimi katoliškimi duhovniki in redkimi zavednimi izobraženci, posebej z dr. Francem Ivanocyjem. Pomemben vpliv je imel tudi na gospodarskem področju, saj je nekaj časa vodil Prekmursko banko, Muraszombati Takarékpéntzár, ki je skrbela za denarne vloge lokalnih prebivalcev. Leta 1918 je ob prelomnih političnih spremembah postal član okrajnega Narodnega sveta v Murski Soboti, ki je deloval pod okriljem budimpeškega Narodnega sveta.

Kovač je močno zaznamoval tudi prekmurski tisk. Skupaj z drugimi evangeličanskimi duhovniki je soustvarjal verske publikacije v prekmurskem narečju, ki so imele velik pomen za ohranjanje jezikovne in kulturne identitete. Od leta 1920 do 1942 so izhajali Evangeličanski kalendari, od 1922 do 1941 pa Düševni list. Več let je bil urednik ali uredniški pomočnik, hkrati pa je nudil finančno in organizacijsko podporo celotnemu založniškemu prizadevanju.

V prekmurskem evangeličanskem prostoru je veljal za izjemno dejavnega in vplivnega posameznika. Skupaj s pastorjem Adamom Lutharjem je bil gonilna sila verskega in kulturnega življenja, njegovi številni stiki v Prekmurju, na Madžarskem in v Kraljevini Jugoslaviji pa so mu omogočali široko delovanje. Čeprav je bila evangeličanska skupnost v Slovenski krajini manjšinska, je z njegovim vodstvom imela pomemben vpliv na družbene in politične razmere v pokrajini.

Ob obletnici njegove smrti se zdi vredno znova opozoriti na osebnost, ki je s svojim delom, vplivom in predanostjo pomembno zaznamovala razvoj evangeličanske skupnosti ter širši kulturni in družbeni prostor Prekmurja.

* Povzeto po Obrazi slovenskih pokrajin, Foto: Wikipedia