Aleksander Jevšek: Razvoj mora doseči vse regije

Na regijski predstavitvi osnutka Strategije regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050 v Murski Soboti so poudarili, da Slovenijo v prihodnjih desetletjih čaka pomemben premik v razmišljanju o razvoju regij.

Dokument, ki nastaja v sodelovanju ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj ter Razvojnega centra Murska Sobota, naj bi postal temeljni okvir za dolgoročen in bolj usklajen regionalni razvoj države.

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je ob tem poudaril, da strategija ne nastaja čez noč, temveč je rezultat več kot polletnega dela strokovnjakov s področja regionalne politike. Po njegovih besedah gre za začetek dolge poti, na kateri bo treba postopno odpravljati razvojna nesorazmerja, ki so se v Sloveniji kopičila desetletja.

Strategija opredeljuje cilje in razvojne usmeritve, hkrati pa uvaja celovit pristop k usklajevanju sektorskih in prostorskih politik. Regionalnemu razvoju daje večjo težo ter vzpostavlja podlago za učinkovitejše spremljanje in vrednotenje razvojnih ukrepov. Minister je poudaril, da bo dokument predstavljen v vseh 12 razvojnih regijah, obenem pa je tesno povezan s predlogom novega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je že v vladni proceduri in naj bi bil sprejet v začetku prihodnjega leta.

Po besedah Aleksandra Jevška je cilj ministrstva jasen, doseči bolj usklajen razvoj celotne države. Opozoril je, da se je Osrednjeslovenska regija razvijala bistveno hitreje od preostale Slovenije, zato je v prihodnje nujno, da ostale regije ta razvoj dohitevajo. Pri tem bo pomembna tudi odgovornost samih regij, saj bodo po sprejetju strategije morale pripraviti lastne dolgoročne razvojne načrte, prilagojene specifičnim potrebam in priložnostim posameznih okolij.

Minister je poudaril, da je vsaka regija edinstvena in razpolaga z različnimi potenciali, bodisi na področju gospodarstva, znanosti, turizma ali drugih dejavnosti. Prav ti potenciali bodo tudi finančno podprti, vendar le ob jasni viziji in ambicioznih ciljih. Ob tem je izpostavil, da država postavlja horizontalni okvir, težišče razvoja pa ostaja v regijah samih, ki morajo biti drzne, inovativne in konkurenčne.

Osrednji cilj strategije je zagotavljanje visoke kakovosti življenja v vseh slovenskih regijah. To pomeni, da imajo prebivalci v razdalji 30 do 40 kilometrov od doma dostop do ustreznega stanovanja, delovnega mesta, vrtca, šolanja ter kulturnih, športnih in prostočasnih dejavnosti. Jevšek je poudaril, da gre za dolgoročen proces, ki zahteva vztrajnost, saj zanemarjanja regionalnega razvoja iz preteklosti ni mogoče odpraviti čez noč.

V osnutku strategije je jasno zapisano, da se regionalne razlike v Sloveniji dolgoročno poglabljajo. Najbolj razvita Osrednjeslovenska regija močno presega slovensko povprečje, medtem ko številne druge regije, zlasti obmejna in odmaknjena območja, zaostajajo. Ključni razlog za to ostaja koncentracija delovnih mest, storitev in investicij v osrednjem delu države.

Dokument zato ponuja dva razvojna scenarija, nadaljnjo centralizacijo ali policentrični razvoj. Slovenija se je s pripravo strategije jasno odločila za policentrični pristop, ki krepi regijska središča, zmanjšuje razvojne razlike in omogoča bolj enakomeren razvoj celotnega ozemlja. V ta namen strategija določa tudi pet prednostnih usmeritev regionalne politike, med katerimi so povezane regije z dostopnimi javnimi storitvami in trajnostno mobilnostjo, konkurenčne regije z inovativnim gospodarstvom in kakovostnimi delovnimi mesti, posebna podpora obmejnim območjem, podpora območjem v prehodu ter boljše upravljanje na regionalni ravni s krepitvijo regionalnih razvojnih agencij.