To so pozabljeni božični običaji naših babic in dedkov

Mnoge božične navade iz preteklosti so danes skoraj pozabljene, a nekoč so polnile domove z veseljem, toplino in posebnim pomenom. Ti običaji so pogosto povezovali družino, skupnost in naravo, ter so imeli simbolični pomen, ki je presegal materialni vidik praznikov.

Eden izmed teh običajev je bil prazni krožnik na mizi, ki je bil namenjen morebitnim obiskovalcem ali dušam prednikov. Krožnik je simboliziral gostoljubje, spoštovanje in povezavo z družino, ki ni bila več prisotna, ter je spominjal na pomen deljenja.

Drugi pozabljeni običaji so vključevali pripravo posebnih božičnih jedi po starih receptih, kot so domače suhe ribe, pečenka, kruhki z okraski iz testa ali posebne sladice, ki so jih kuhale babice in dedki. Te jedi niso bile le hrana, temveč so predstavljale kulturo, spretnosti in dediščino, ki se je prenašala iz roda v rod.

Praksa koledovanja je bila prav tako bolj razširjena in pomembna. Otroci in odrasli so obiskovali sosednje hiše, peli božične pesmi, recitirali recitacije ali prikazovali jaslice. Koledovanje je krepilo medsebojne vezi, učilo sodelovanja in izražalo veselje ter spoštovanje tradicije. Otroci so ob tem prejeli sladkarije ali manjša darila, kar je praznikom dodajalo dodatno radost in pričakovanje.

Zanimiv je tudi običaj, da so otroci darila pogosto prejeli šele po polnoči, ki jih je prinesel Miklavž ali božični angel, ne Božiček, kot je danes običajno. Ta običaj je poudarjal čarobnost in skrivnostnost praznikov, hkrati pa učil potrpežljivosti in hvaležnosti.

FOTO: Slike so simbolične