Zakaj je na novega leta dan treba trikrat pometati hišo

Novo leto je bilo v slovenski ljudski tradiciji vedno poseben, skoraj čaroben trenutek. Veljalo je prepričanje, da način, kako človek prestopi prag novega leta, zaznamuje vse prihodnje mesece.

Gospodinje so na silvestrovo marsikje pripravile mizo podobno božični. Obilna jed in dobra pijača nista bili zgolj razvajanje, temveč simbol prihodnje blaginje. Na mizi se je pogosto znašla svinjina, ki simbolizira napredek, saj prašič rine naprej, ter sarma, katere zviti listi zelja spominjajo na zložen denar. Okrogle sladice so pomenile srečo in bogastvo.

Perutnini so se skušali izogniti, saj kura praska nazaj in ima peruti – po ljudskem verovanju bi sreča lahko »odletela« iz hiše. V knjigi Božič s sestro Vendelino in mojstrom Goljatom je zapisano, da je v okolici Ljubljane veljalo prepričanje, da uživanje perutnine na novo leto prinaša nesrečo.

Čarobna moč vode in red v hiši

Med starimi šegami, ki so se le delno ohranile, je tudi čaščenje vode. Za novo leto so okrasili studence in vodnjake ter vodi darovali kruh, denar, jabolka, orehe ali bršljan z besedami: »Na, voda, to darujem tebi, tudi ti daruj meni.« Zjutraj so se vsi člani gospodinjstva umili v studenčnici, saj naj bi jim to prineslo svežino, srečo in blagostanje skozi vse leto.

Za dobro letino so otresali sneg s sadnega drevja, hišo pa so trikrat pometli. Pomembno je bilo, da se je pometalo od praga proti mizi – nasprotno naj bi pomenilo, da se sreča meče iz hiše. Delo je moralo opraviti dekle, smeti pa so raztrosili po vrtu, da bi sadje bolje obrodilo.

Dolgovi, vstajanje in prvi obiskovalec

Novo leto ni smelo priti z odprtimi dolgovi. Stari rek pravi: »Ako imaš na novo leto dolg, ne znebiš se ga vse leto.« Veljalo je tudi, da dejanja na novoletni dan napovedujejo navade vsega leta – tudi vstajanje. Kdor je vstal zgodaj, naj bi bil zgodnji vstajalec vse leto.

Pomemben je bil tudi vrstni red obiskov. Če je v hišo prva vstopila ženska, je to po ljudskem prepričanju prinašalo nesrečo. Prav tako ni veljalo za dobro, če si na cesti najprej srečal žensko. Kdor si je želel zlate zobe, si jih je moral umiti prvi – nekateri so to storili kar takoj po polnoči.

Simboli sreče za novo leto

Poleg šeg so pomembno vlogo igrali tudi simboli sreče, namenjeni odvračanju nesreče, bolezni in zlih sil. Med najbolj razširjenimi so bili štiriperesna deteljica, ki prinaša srečo in varuje pred zlim, rdeča mušnica kot simbol dolgega življenja, podkev, ki ščiti dom ali prinaša srečo prebivalcem, ter dimnikar, povezan z ognjem in rodovitnostjo. Posebno mesto imajo tudi prašički kot simbol bogastva in obilja ter zvonovi, ki s svojim zvokom odganjajo nesrečo.

Čeprav danes večine teh običajev ne izvajamo več dobesedno, ostaja njihovo sporočilo živo: novo leto naj se začne z dobro voljo, spoštovanjem tradicije in upanjem, da bo prihodnost prinesla srečo, zdravje in blagostanje.

FOTO: Freepik