Bo september sončen ali moker? Pregovor o Makariju ponuja namig

Pregovor »Kakršno je na Makarija vreme takšno v septembru bo« sodi med stare vremenske modrosti, ki povezujejo začetek leta z njegovim sklepnim delom. Gre za rek, ki se ni ohranil po naključju, temveč kot rezultat dolgoletnega opazovanja narave in njenih ponavljajočih se vzorcev, kakor so jih razumeli ljudje v preteklosti.

Ime Makarij izvira iz grščine in pomeni blažen ali srečen. V krščanskem izročilu je najbolj znan sveti Makarij Veliki, puščavnik iz 4. stoletja, ki je živel v Egiptu in velja za enega od pomembnih očetov puščavništva. Znamenit je bil po asketskem življenju, modrosti in vplivu na zgodnje meništvo. Njegov god se v nekaterih koledarskih tradicijah pojavlja tudi v začetku januarja, zato se je njegovo ime povezalo z 2. januarjem in s tem dnem v ljudskem koledarju.

Zakaj pogled v september

V središču pregovora je zanimiva časovna razdalja: en sam zimski dan naj bi napovedoval september, mesec, ki pomeni prehod iz poletja v jesen. V slovenskem ljudskem jeziku je bil september znan tudi kot kimavec, kar se razlaga s tem, da zreli sadeži na drevesih že rahlo »kimajo« in napovedujejo čas obiranja.

Če je bilo vreme na Makarija jasno, suho in prijetno, so ljudje upali na takšen september. Če pa je bil dan mračen, deževen ali meglen, so sklepali, da bo tudi jesen bolj turobna in vlažna. Takšna povezava ni bila mišljena dobesedno, temveč kot orientacija in simbolno opozorilo.

Pregovor kot del kmečke izkušnje

Za kmečko okolje je bil september izjemno pomemben mesec. Takrat se je končevala večina poljskih del, pobirali so se pridelki in odločalo se je, ali je letina uspešna. Ni presenetljivo, da so ljudje iskali znamenja že daleč vnaprej. Januar je bil čas mirovanja, a hkrati tudi čas opazovanja in razmišljanja o prihodnjem letu.

Pregovor o Makariju sodi v širši sklop rekov, ki povezujejo oddaljene mesece in opozarjajo, da se vreme pogosto vrača v ciklih, ki jih je mogoče slutiti, ne pa natančno napovedati.

Stara modrost in današnji pogled

Danes vemo, da vreme enega dne ne more določiti razmer čez osem mesecev. Kljub temu pregovor »Kakršno je na Makarija vreme, takšno v septembru bo« ostaja dragocen del nesnovne dediščine. Ne govori toliko o vremenski napovedi kot o odnosu človeka do narave, potrpežljivosti in zavedanju, da letni časi niso vedno takšni, kot bi si jih želeli.

Makarijev dan tako ni le datum v koledarju, temveč opomnik, da so naši predniki v vsakem vremenskem znaku iskali smisel, red in ravnotežje, ki jih danes pogosto spregledamo.

* Slike so simbolične