Pomurju grozi žled, kako sploh nastane?

Danes, v petek, 9. januarja 2026 ob 9. uri, Slovenijo spremlja pretežno oblačno vreme z občasnimi krajevnimi padavinami. Kot je zapisal ARSO, bodo padavine deloma v obliki dežja, deloma snega, zaradi nizkih temperatur pa bo ponekod možna poledica. Najvišje dnevne temperature bodo od -3 do 4 stopinje Celzija, ob morju okoli 7 stopinj Celzija.

Največ pozornosti danes namenjajo severovzhodu Slovenije, kjer je po podatkih Meteoinfo Slovenija popoldne in zvečer velika verjetnost poledice in žleda. Takšne razmere lahko hitro poslabšajo prometno varnost, hkrati pa lahko lokalno povzročijo tudi škodo na drevju in infrastrukturi.

V noči na soboto se bodo še pojavljale plohe, ponekod tudi snežne, ki bodo verjetnejše predvsem na severu države. Kot navaja ARSO, lahko ob posameznih pojavih tudi zagrmi. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2 stopinji Celzija, v Zgornjesavski dolini okoli -6 stopinj Celzija.

Jutri bo sprva še oblačno, dopoldne pa bodo padavine večinoma ponehale. Čez dan se bo oblačnost ponekod tanjšala in trgala. Najvišje dnevne temperature bodo od 0 do 3 stopinje Celzija, na Primorskem okoli 8 stopinj Celzija.

Podobne vremenske razmere bodo tudi v sosednjih pokrajinah. Kot so zapisali pri ARSO, bo danes oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, v Alpah bo snežilo, drugod bo večinoma rahlo deževalo. Predvsem v Panonski nižini bo možna poledica, ob Jadranu pa bo jugo postopno slabel. Jutri bo sprva še nekaj snežnih ploh, čez dan pa zmerno do pretežno oblačno.

Pri Meteoinfo Slovenija so ob tem dodatno pojasnili nastanek žleda. Gre za pojav, ki je povezan s posebno razporeditvijo zraka v ozračju, pogosto ob topli fronti in dotoku toplega zraka iz jugozahoda. V dolinah in kotlinah se lahko ujame hladen zrak, nad njim pa ostane toplejša plast. Padavine sprva nastanejo kot sneg, se ob prehodu skozi toplo plast stalijo v dež, nato pa ob stiku s hladnimi tlemi takoj zmrznejo in ustvarijo gladko ledeno skorjo.

Kot opozarjajo vremenoslovci, ima Slovenija z žledom tudi zelo slabe izkušnje. Februarja 2014 je dolgotrajno žledenje povzročilo eno največjih naravnih ujm v državi, najbolj prizadeta pa je bila Notranjska, kjer je ledeni oklep presegal 10 centimetrov. Poškodovani so bili gozdovi, prometna in energetska infrastruktura, številna območja pa so več dni ostala brez električne energije.

Čeprav današnje razmere po oceni Meteoinfo Slovenija ne bodo tako obsežne, meteorologi opozarjajo, da bo previdnost na cestah, zlasti na severovzhodu Slovenije, nujna.

Foto: Freepik