Ali najhladnejši del zime šele prihaja? Polarni vrtinec odpira vrata arktičnemu mrazu

Po poročanju portala Severe Weather Europe bi lahko Evropa najizrazitejše posledice motnje polarnega vrtinca občutila prav januarja, ko se po napovedih odpirajo vrata za prodore najhladnejšega zimskega zraka iz arktičnih območij proti srednjim geografskim širinam.

Meteorologi opozarjajo, da se je nad Arktiko že oblikovala obsežna motnja polarnega vrtinca, sistema, ki običajno zadržuje izjemno hladen zrak nad severnim tečajem. Ko se ta struktura oslabi ali razcepi, se lahko hladen zrak začne pomikati proti jugu. Po ocenah portala Severe Weather Europe bi se prav januarja lahko vzpostavili atmosferski vzorci, ki povečujejo verjetnost hladnejšega vremena tudi nad velikim delom Evrope.

Posebej pomembno je, da se učinki tovrstnih motenj pogosto ne pokažejo takoj. Med dogajanjem v stratosferi in spremembami vremena pri tleh lahko mine več tednov. Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da bi se posledice trenutne motnje polarnega vrtinca lahko najbolj izrazito pokazale v drugi polovici januarja, ko se vpliv iz višjih plasti ozračja prenese v nižje zračne tokove.

To pomeni večjo verjetnost vdora hladnega zraka nad severno, srednjo in vzhodno Evropo, kar lahko prinese občutno nižje temperature, pogostejše zimske padavine in lokalno tudi sneg. Ob tem poudarjajo, da natančna razporeditev mraza po Evropi še ni dokončno določena, saj nanjo vplivajo tudi razmere nad Atlantikom in razporeditev zračnega tlaka.

Januar se tako vse bolj kaže kot ključni mesec letošnje zime, ko bi se lahko uresničile napovedi o bolj izrazitih zimskih razmerah. Meteorologi ob tem opozarjajo, da gre za dolgoročne napovedi, pri katerih so možna odstopanja, vendar trenutni modeli po poročanju portala Severe Weather Europe jasno kažejo, da bo prav januar obdobje, ki ga bodo vremenoslovci v Evropi spremljali z največjo pozornostjo.

Foto: Arhiv Pomurec