Pedopsihiater Aleksander Koroša: Meja med odraščanjem in stisko je lahko zelo tanka

Po napadu z nožem na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota se je v javnosti znova odprla razprava o duševnem zdravju otrok in mladostnikov.

Pedopsihiater Aleksander Koroša iz Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Zdravstvenega doma Murska Sobota ob tem opozarja, da so znaki duševnih stisk pogosto subtilni, a zelo pomembni.

Kaj je pedopsihiatrija in zakaj je pogosto napačno razumljena

Pedopsihiatrija oziroma otroško-mladostniška psihiatrija je medicinska stroka, ki se ukvarja z duševnim zdravjem otrok in mladostnikov. Kljub temu da se o njej danes govori več kot nekoč, jo še vedno spremljajo predsodki in nerazumevanje. Po besedah Aleksandra Koroše gre za izjemno kompleksno področje, ki zahteva sodelovanje več strokovnjakov.

Duševne motnje so praviloma preplet bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov, zato obravnava skoraj vedno temelji na timski obravnavi. V proces so pogosto vključeni psihologi, socialni delavci, šolske svetovalne službe, pedopsihiater pa ima tudi vlogo pri predpisovanju zdravil, kadar je to potrebno. Pomemben del njegovega dela obsegajo tudi pogovori, svetovanje in psihoterapevtski pristopi.

Kdaj težave prerastejo v duševno motnjo

Pomembno je poudariti, da vsaka stiska še ni duševna motnja. Otroci in mladostniki se lahko srečujejo z različnimi težavami, ki so del odraščanja in ne vplivajo bistveno na njihovo vsakodnevno delovanje.

Ko pa težave začnejo vplivati na šolski uspeh, odnose z vrstniki, družinsko življenje ali se pojavi umik iz socialnega okolja, je to znak, da gre za resnejšo duševno motnjo, ki zahteva strokovno obravnavo.

Znaki, ki jih ne gre spregledati

Opozorilni znaki so pogosto sprva nejasni. Med njimi so povečana agresivnost, avtoagresivno vedenje, izrazita tesnoba, dolgotrajna žalost in socialni umik. Včasih se takšno vedenje razume kot del običajnega mladostniškega obdobja, vendar je meja med razvojnimi spremembami in resno stisko lahko zelo tanka.

Najpogostejše duševne težave pri mladih

V Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov se najpogosteje srečujejo z učnimi težavami, s hiperkinetično motnjo oziroma ADHD ter z anksioznimi in depresivnimi motnjami. Prav slednje so v zadnjih letih v izrazitem porastu, tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu.

Razlogi za to so različni. Deloma gre za večjo dostopnost pomoči in večjo ozaveščenost, hkrati pa tudi za spremembe v sodobni družbi, ki močno vplivajo na mlade.

Mladostništvo kot obdobje večje ranljivosti

Mladostništvo je obdobje intenzivnih telesnih, čustvenih in psiholoških sprememb. Gre za čas iskanja identitete, osamosvajanja in oddaljevanja od primarne družine, ob tem pa postajajo vrstniki in socialna omrežja vse pomembnejši dejavnik.

Socialna omrežja niso edini vzrok za duševne stiske, temveč le eden izmed številnih dejavnikov. Vedno gre za preplet vplivov in za različno stopnjo psihološke odpornosti, ki jo imajo posamezniki. Del te odpornosti je prirojen, velik del pa se oblikuje skozi podporno okolje, odnose in vsakodnevne navade.

Pomen zgodnjega ukrepanja in sodelovanja

Po besedah Koroše je prvi korak vedno iskanje pomoči v otrokovem neposrednem okolju, pri starših, sorodnikih, učiteljih, vzgojiteljih ali šolskih svetovalnih službah. Če se težave ne izboljšajo, je smiselno vključiti zdravstveni sistem.

Center v Murski Soboti tesno sodeluje z vrtci, šolami in lokalnimi institucijami ter izvaja tudi preventivne programe, med katerimi sta Vlagaj v igro, trening starševstva, in Cool Kids, program za otroke z anksioznimi težavami.

Brez strahu pred stigmo

»Pedopsihiatrija ni bavbav,« poudarja Koroša. Gre za običajne pogovore z zdravstvenimi strokovnjaki in za bolezni, ki so primerljive z drugimi zdravstvenimi stanji. Tako kot pri telesnih obolenjih tudi pri duševnih ni vedno potrebna strokovna pomoč, kadar pa težave vztrajajo, je prav, da jo poiščemo.

Prvi korak k izboljšanju je priznanje, da pomoč potrebujemo. Ko je ta korak narejen, smo že na dobri poti, še zaključuje pedopsihiater in vabi starše ter mladostnike, naj se brez zadržkov obrnejo na Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Zdravstvenem domu Murska Sobota.

Foto: Arhiv Pomurec, Freepik